Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Bucka

Zavarovalniške reklame, ki mi obračajo želodec

Čisto na začetku moram poudariti, da očitno ne spadam v ciljne skupine za večino slovenskih reklam zadnjih let. Tako si pač razlagam dejstvo, da pri veliki večini ne razumem zame (dobro) skrite poante, pri drugih pa “fore”, ki naj bi me zabavala. Pa naj še priznam, da očitno niti ne spadam v ciljne skupine kar lepega števila reklam, ki jih v slovenskih medijih objavljajo multinacionalke. Verjetno iz podobnih razlogov.

Naj to razmišljanje začnem še s priznanjem, da sem se zmrdoval že pri zavarovalniških reklamah, ki prikazujejo škodo (poplave v stanovanju, rop, škodo zaradi toče…) in zadovoljne obraze oškodovancev, ker so menda dobro zavarovani. Nikogar namreč ne poznam, ki bi se v objektivno stresni situaciji najprej nasmehnil in pomislil, kakšna “faca” je, da ima dobro zavarovanje. In seveda sem si to interpretiral tako, da pač ne pripadam skupini, ki v stresni situaciji ob opazovanju razdejanja v svojem domu najprej zadovoljno pomisli na dobro zavarovanje. Zavarovalnica se je po mojem razumevanju sporočila torej odločila, da jih nekatere ciljne skupine ne zanimajo, saj “fore” ne bodo razumele. Tudi prav. To lahko mirno toleriram.

Potem pa me doma opozorijo na radijsko reklamo največje “državne” zavarovalnice. V njej mladenič mami našteva kopico adrenalinskih in v kontekstu reklame za poškodbe nevarnih dejavnosti, s katerimi bi se želel ukvarjati. Ker mu mama brezskrbno pritrjuje, jo celo povpraša, ali je ni nič strah. In mama veselo “odcvrči” nekaj v stilu “seveda ne sinko, saj si dobro zavarovan”. Osnovno sporočilo reklame – kot ga jaz razumem – starše k nakupu zavarovanja vabi torej s trditvijo: “Kar mirno pustite otroka naj se ukvarja s potencialno nevarnimi aktivnostmi. Če se mu kaj zgodi, boste dobro zaslužili.”

Ponovno ugotavljam, da prav gotovo nisem ciljna skupina za to reklamo! Iz več razlogov:

1. nisem mama, ker sem napačnega spola
2. nisem človek, ki bi ob poškodbi sorodnika ali prijatelja najprej pomislil na zavarovanje
3. ne poznam mame, ki bi ob misli na možno poškodbo otroka reagirala tako, kot tista v reklami
4. nimam se za materialističnega japija, ki bi življenje dojemal le skozi kopičenje dobrin
5. obstaja možnost, da sem nekoliko inteligentnejši in socialno občutljivejši od amebe

Pet zelo jasnih razlogov torej, zakaj nisem del ciljne skupine za to reklamo. Pa vendar. Morda bi bilo prav, da o kontekstu te reklame razmislite tudi tisti, ki bi naj bili ciljna skupina. Po glasovih v reklami je sklepati, da bi to lahko bili starši odraščajočih otrok in verjetno pripadnikov generacij, ki jim kariera in materialne dobrine pomenijo veliko. Pa si zamislite ekstrem (ali absurd, če hočete), na katerega bi lahko napeljevala vsebina te reklame: nekoč vam otroka iz potencialno nevarnih adrenalinskih dejavnosti pripeljejo domov v črni vreči z zadrgo ali kar v krsti. Bi se nasmehnili in pomislili kako dobro odločitev ste sprejeli, ker ste ga dobro zavarovali?

Če bo to vaša prva misel, potem sem jaz z nekega drugega planeta in se vam iskreno opravičujem za nadlegovanje. In dodam še opravičilo avtorjem te reklame in zavarovalnici, ki jo je kupila, za to pisanje.

Seveda bo moje razmišljanje od tu naprej špekulacija. Sprašujem se namreč o avtorjih te “fore” in njihovem dojemanju življenja, družine, prijateljev, sodelavcev, skratka vseh ljudi, ki bi jim naj bili blizu. Pa njihovega dojemanja “vrednosti” človeškega življenja in zdravja. Iskreno si ne znam predstavljati možganov, ki porodijo opisano idejo za reklamo. A ker bi jo konec koncev v nekem kontekstu lahko razumeli tudi kot črn humor avtorjev, potem še težje razumem zavarovalnico, ki jo je kupila. V svoji naivnosti namreč sklepam, da kupuje reklame zato, da pospešuje prodajo zavarovanj. Že ko nam farmacevtske družbe (bolj pritajeno in s stilom, a vendarle) zbujajo strah pred boleznimi, zato da bi uspešneje prodajale svoja zdravila, nagrbančim čelo. Zdaj nas bodo še zavarovalnice prepričevale, da ob poškodbi ali smrti najbližjih ne bomo imeli nobenih problemov, če jih dobro zavarujemo?

Oprostite, ampak meni se tovrstne “fore” ne zdijo niti črni humor. Dojemam jih najmanj kot neokusne, če že ne izprijene in mi dejansko obračajo želodec.

Ampak tako to reklamo dojemam jaz, ki dokazljivo nisem del ciljne skupine. Drugi se odločite sami. Tisti, ki kdaj pa kdaj pogledate kakšen dokumentarec Michaela Moora, pa boste ugotovili, da vse skupaj tako ali tako ni nič novega… tudi multinacionalke so že zdavnaj ugotovile, da imajo od mrtvih zaposlenih več dobička kot od živih, če jih dobro zavarujejo.

Avtor: Jane Panič
http://www.razglej.se/zavarovalniske-reklame-ki-mi-obracajo-zelodec/

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Kirurg Brecelj:
Nisem obupal! Primitivci me lahko utišajo le fizično

Zakaj se na levici kar naprej prikazuje Milana Kučana in Janeza Stanovnika, ki ponujata Zorana Jankovića kot rešitev, ki ni rešitev. Človek, ki je uspel s posojili in nepreglednimi posli in naj bi zdaj rešil državo. Zaradi takih ljudi na Zahodu kapitalizem propada, mi bomo pa izumitelji in bomo z ljudmi s takim načinom dela rešili državo. Če je to rešitev za levico, je to tragično. Na desnici imamo Janeza Janšo, ki stoji na okopih in ne pusti nikomur zraven, da bi se v politiki razvil tako daleč, da bi ga lahko zamenjal. To je ta princip titoizma, da smo morali čakati, da smrt konča neko obdobje, ki je očitno tudi v Sloveniji.

(članek je predolg, da bi vsega objavila tu, a ga je vredno prebrati, zato si ga preberite na spodnji povezavi!)

http://www.times.si/slovenija/kirurg-brecelj-nisem-obupal-primitivci-me-lahko-utisajo-le-fizicno--NONE-a52707fa9d.html

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Hvaležni državljani

»Od študentov si želim, da bi v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle še omogoča brezplačno šolanje.«
Minister za šolstvo, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, ob začetku študijskega leta

Že pri pokojninah se je zdelo, da ministri te vlade, od prvega naprej, ne vedo, o čem govorijo. Pokojnina pač ni nobeno darilo države, ampak so to skozi dolgi rok privarčevana sredstva tistih, ki so upokojeni. Pri čemer družbena pogodba med bodočim upokojencem in državnim pokojninskim zavodom daje slednjemu pravico, da denar sproti porabi, ob zagotovilu, da se ta solidarna formula ohranja v nedogled.

Njihov denar, ki pa je v skladu z družbenim dogovorom razdeljen tako, da revnejši dobijo malo zraven, bogatejši pa malo manj, kot so vplačali. Nobeno darilo, nobena dobra volja države. In upokojencem ni treba države prav nič ceniti, zato ker jim daje pokojnino. Skozi solidarnostno formulo jim vrača tisto, kar so vplačali. Seveda so upokojenci v svojem deležu solidarni s spremenjenimi demografskimi podatki, težavami, ki pestijo državo. A ne glede na to: država jim prav nič ne podarja.

In enako seveda velja za študente. Njihovo šolanje ni nikakršno brezplačno darilo države, ampak je bilo pošteno plačano. Plačali so ga državljani prek davkov in zato država ni prav nič darežljiva. Če bi minister prebral vsaj ustavo, bi vedel, da v tej državi šolanje ni privilegij, ampak pravica.

A pojdimo dalje. Prav SDS Žige Turka tako rada vpije, kako visoki so davki v tej državi. Sicer niso pomembno odstopajoči, a državljani jih ne vplačujemo zato, da bi imeli Zdravljico in zastavo ter vojaško kramo: ampak prav zato, ker država so v resnici šolanje, infrastruktura, javna zaščita itd. To je država. Še. Davke in socialne prispevke pa plačujemo tudi za primer izgube službe. Zato se tem vrstam prispevkov reče socialno in zdravstveno zavarovanje: državljani jih plačujemo za primer, da bomo potrebovali zdravniško ali socialno pomoč. Zato socialna pomoč tudi ni darilo, ampak pravica, kot je pravica popravilo avtomobila, ki izhaja iz avtomobilskega zavarovanja. Zakaj vse to navajamo: ker se v zadnjem času vse te pravice (vplačane pravice!) prikazujejo kot nekakšna darila države, državljane pa kot nekakšne požrtne hijene, ki da dobivajo, kar jim ne pripada.

Še več. Ves čas se poudarja le obremenjenost kapitala. Oblast se predstavnikom kapitala opravičuje, ker je obremenjen, državljane pa brca kot nebodijihtreba – čeprav pretežni del davkov in prispevkov vplačujejo državljani. V resnici ves čas poslušamo le to, kako je treba olajšati položaj ubogemu betežnemu kapitalu. Pri čemer je prav ta kapital odgovoren za krizo, ne pa prebivalci, na katere se danes kaže s prstom.

Naj torej prevzamemo ministrov način razmišljanja, le da ga obrnemo: državljani bi si od ministra želeli, da bi še zlasti v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenil, da mu državljani kljub hudim časom odmerjamo plačo.

Pri čemer je treba ministra opozoriti, da že malodane celotno poklicno življenje živi na račun prebivalcev, ker je praktično vso svojo delovno dobo preživel na javni fakulteti. Z drugimi besedami: mi, prebivalci te države, smo ministru kupili tudi tistega Beemvejevega terenca, v katerem se prevaža, in tudi za to pričakujemo, da nam bo hvaležen in nam to ponižno tudi izkazoval. Pri čemer to zadnje mislimo smrtno resno: ker očitno ve tudi malo o javni upravi, mu velja ponoviti, da javni uslužbenec pomeni točno to: da je v službi javnosti. In ta javnost so tudi študentje in njihovi starši.

Bi pa človek še razumel, da bi takšen odpor do javnega kazali ministri, ki so dejansko delali v zasebnem sektorju. Pa ne. Najbolj javni sektor v sedanji vladajoči koaliciji črtijo ravno že omenjeni Žiga Turk, finančni minister Janez Šušteršič, predsednik državnega zbora Gregor Virant in premier Janez Janša. Torej tisti štirje, ki so pretežni del svoje delovne dobe preživeli na – če uporabljamo njihovo terminologijo – plečih javnih sredstev, kot profesorji na fakultetah, Janša pa kot poklicni politik. Drugi takšnih neumnosti o javnem sektorju preprosto ne streljajo in ne žalijo povprek, danes upokojence, jutri študente. Morda ravno zato, ker poznajo tudi zasebni sektor, ali pa preprosto zato, ker več vedo o življenju. Čeprav se zdi, da gre kar le za to zadnje.

Avtor: Grega Repovž
Vir: MLADINA
http://www.mladina.si/116440/hvalezni-drzavljani/

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Nehumano zvišanje DDV

Žal o predpisih odločajo prav tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, nimajo pa sočutja do narave, tokrat do živali.

Zgrožena sem nad novim zvišanjem DDV-ja za hrano malih živali. Se je predlagatelj sploh zamislil, da bodo škodo utrpela prav zavetišča za zavržene živali. Tudi društva proti mučenju živali, ki rešujejo in skrbijo za brezdomne, lačne najdene živali, bodo močno občutila ta udarec. Da ne govorim o individualnih animalistih, ki iz lastnih žepov kupujejo hrano za brezdomne prostoživeče živali.

Zvišanje DDV za hrano malih živali je absurd vseh absurdov - sploh če pomislimo, da so na tržišču številni izdelki, ki bi resnično zaslužili zvišanje DDV, kot je npr. krzno in še drugi luksuzni predmeti, vendar brezsrčni predlagatelj tega ni upošteval. Hvala za take predpise - živali pa trpijo!

Lea Eva Müller,
Ljubljana,
Predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije

http://www.gorenjskiglas.si/pisma_bralcev/index.php?action=detail&id=1175

LP Bučka Crying or Very sad

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Javno pismo

Spoštovani urednici Dela in Dnevnika

Zdi se mi, da je čas, da kdo apelira preko časopisov na politike. Zato prosim obe uredništvi, da objavita spodnje besedilo. Ker gre za resno zadevo. Hvala za vašo pomoč!

OŽIVIMO SLOVENIJO!

Moralno in materialno izropana Slovenija kliče na pomoč. Slišite njen glas predsedniki koalicijskih strank Radovan Žerjav (SLS), Karl Erjavec (DESUS), Gregor Virant (DL) in Ljudmila Novak (NSi)? Država se zelo hitro bliža težkemu kriznemu stanju, ki nas vodi v politično državljansko vojno, morda tudi v krvave spopade. Največjo krivdo za to stanje nosi ultimativna diktatura Janeza Janše, ki skoraj suženjskolastniško ravna s koalicijskimi strankami. Predvsem od predsednikov teh strank pričakuje večina volilcev odgovorno držo in prekinitev sodelovanja z Janezom Janšo in njegovo SDS. V nasprotnem primeru vas bo zgodovina zagotovo ocenila kot kolaborante in/ali borce le za lastno korist.

Naš izrojen strankarski sistem je zelo podoben mafijskemu, ali Putinovemu oziroma Lukašenkovemu. Predsednik vlade, Janez Janša, skoraj diktatorsko obvladuje vas in opozicijo. Sam je obremenjen z ilegalno mednarodno trgovino z orožjem, večinoma za lastni žep, pred, med in po vojni za osamosvojitev. Doslej mu nobena oblast ni prišla do živega (značilno za mafijsko delovanje strank). Obdolžen je korupcije v zadevi Patria in stoji pred sodiščem kot obdolženec. Pa ne le to, njegovo pobalinsko obnašanje in skoraj norčevanje iz sodne oblasti krši našo Ustavo! Mednarodna javnost se čudi takim razmeram! Če ne bo kmalu konec takega stanja, bo še veliko slabše. Boniteta države in njen ugled bosta še naprej padali. Skrajni čas je, da vi predsedniki napravite konec temu stanju in poslušnosti Janezu Janši.

Le vi lahko omogočite padec Janševe vlade in izvolitev nove – tehnične vlade.Ta mora imeti za cilj ozdraviti državo od strankarskih bojev, pregon vseh mafij ter politično izločitev nekdanjih funkcionarjev UDBE in KOSA. Najnujnejša naloga mora biti oživitev gospodarstva. Tako bi sčasoma lahko izboljšali socialni standard prebivalcev, konkurenčnost podjetij in zmanjšanje strašne birokracije.

Štiriletni mandat tehnične vlade, sestavljene zgolj iz neodvisnih strokovnjakov, s poštenim in neoporečnim predsednikom ter brez “stricev iz ozadja”, bi verjetno zadostoval za odpravo starih grehov in za nov začetek.

Pot do primernega blagostanja bo dolga. Potrebovali bomo sodelovanje vseh prebivalcev. S trdnim in odločnim delom bomo dosegli zastavljene cilje. V tridesetletnem življenju v Švici sem spoznal ne le resnično demokracijo, ampak tudi socialno tržno gospodarstvo in premišljeno vodenje države in politike. Zadnjih 16 let v Sloveniji sem opazoval vzroke za potapljanje države v kaos. O tem sem se velikokrat oglasil v Pismih bralcev.

Nisem član nobene stranke že več kot 12 let, sem versko nevtralen in strpen. Nikoli nisem bil sodelavec ne UDBE, niti KOSA, bil sem pa od njiju preganjan. Kljub temu nikogar ne sovražim. Ker želim, da čimprej krenemo na uspešno pot, sem pripravljen brezplačno sodelovati pri projektu OŽIVIMO SLOVENIJO.

Ne želim, da bi moje besede ostale le “klic vpijočega v puščavi”.

Dr. Ludvik Čanžek, Ižanska 206A, Ljubljana
Internet: ludvik.canzek@gmail.com
http://informacija.blog.com/2012/10/07/javno-pismo-by-dr-ludvik-canzek/

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Janša, jaz in mafija

Spoštovani Janez Janša!

Joj, kako sem bila presenečena, ko sem vas v intervjuju na TV slišala govoriti češ, da je AUKN kadrovala mafija in ne vlada. Sedaj se ne počutim več tako obupano osamljena, ko govorim o mafiji in o njihovih poslih. Torej Janez Janša veste, kaj je mafija in celo poznate njene akterje ter način delovanja? Res sem zadovoljna in z upanjem zrem v prihodnost, saj me boste verjetno prav zaradi lastnih mnogoterih izkušenj s tovrstnimi omrežji prav gotovo lažje razumeli in tudi prav tako odločno ukrepali kot ste to v primeru AUKN.

Tudi sama sem kar nekajkrat uporabila besedno zvezo »invalidska mafija«, da bi na kratko označila umazane, netransparentne posle, ki potekajo med nekaterimi invalidskimi funkcionarji, znotraj FIHO in z namenskim denarjem FIHO, denarjem Loterije Slovenije, z lovkami v mnogih ključnih državnih institucijah in nenazadnje tudi s proaktivno ali tiho podporo politike, največkrat pa njenim sprenevedanjem, da se nič spornega ne godi. Pa se je godilo, se veliko zgodilo in se še vedno veselo dogaja, predvsem na škodo najšibkejših in najbolj ranljivih. Pri tem se seveda zelo dobro zavedam, da besede »mafija« ne gre kar tako uporabljati kot omalovaževanje, zato jo je potrebno tudi opredeliti. Gre za organizirana kazniva dejanja, ki jih izvaja določena skupina ljudi na svojem vplivnem področju. Lahko bi rekli, da gre za sistematično včasih pa tudi sistemsko kršenje zakonodaje, kjer je za nezakonito prisvajanje premoženja in veliko kolizijo interesov ter koncentracije moči. Kdor spregovori, se mu grozi. Zato prevladuje »dolžnost molčanja« oz. »omertà«. Omerta izhaja iz besede italijanske umilta, kar pomeni ponižnost, podrejenost (s tem tudi posledično trpljenje in žrtvovanje). In kdo je slovenski družbi najbolj prikladna ciljna skupina za izkoriščanje in izžemanje; invalidi. Na tem področju se obrača veliko denarja in se križajo ter prihajajo v sinergijo mnogi interesi, ki se tako ali drugače združujejo v FIHO. Sredstva prelita v to fundacijo so izven proračuna RS in še lažje izpostavljena zlorabi.

Na Vladi ste podali soglasje k potrditvi Štefana Kušarja za direktorja FIHO in s tem tudi uradno ustoličili invalidsko mafijsko združbo ter legitimizirali njihovo početje. Kušar, pred tem v vlogi generalnega tajnika NSIOS, je veselo vodil nezakonita usklajevanja v Domu dva topola v Izoli, kjer se je denar FIHO še pred razpisom razdelil med izbrance, seveda mimo kriterijev in veljavnih meril. Sedaj zapira javne seje Sveta FIHO za novinarje in zainteresirano javnost, da bi se težje prišlo do ključnih informacij in pomembnih podatkov. V tem duhu netransparentnosti je bil tudi sprejet pravilnik o tajnih podatkih, kjer se navezujejo kar na Zakon o tajnih podatkih, ki pa zadeva zgolj področja vojske in varovanja države. Iz mnenja Urada Vlade RS za tajne podatke (UVTP) izhaja, “da Pravilnik o varovanju osebnih in tajnih podatkov v FIHO, ne obravnava tajnih podatkov po Zakonu o tajnih podatkih. Menimo tudi, da je pojem ˝tajni podatek˝ skozi celoten pravilnik uporabljen nedosledno in v drugačnem smislu kot ga definira Zakon o tajnih podatkih. Zato vas UVTP naproša, da podatkov, ki niso tajni podatki po Zakonu o tajnih podatkih, ne označujete z oznakami, ki so po Zakonu o tajnih podatkih predvidene za označevanje tajnih podatkov iz 5. člena omenjenega zakona.”

Ali iz povedanega oz. izpeljave dejstev lahko sklepamo, da se sedaj tudi mafijo ločujete na levo in desno, našo in vašo, dopustno, tolerirano in tisto, ki se jo preganja? Ali ni mafija kot taka največja sovražnica pravne države in demokracije?

Boris Šuštaršič, nedvomno najvidnejši, najvplivnejši in dolgoletni predstavnik združbe omrežij in interesov, je svojo moč in vpliv dobil že v prejšnjem sistemu, v samostojni Sloveniji pa ga spretno le še utrjeval. Se spretno rokoval z vsemi, ne glede na politični nazor, saj je bilo pomembno le, da njegov imperij ostane nedotaknjen. V stilu Cosa nostra, »naša stvar«; invalidov namreč. Vedno, ko se poskuša kaj spremeniti v smislu večje transparentnosti (npr. s strani Računskega sodišča ali Komisije za preprečevanje korupcije), se zažene vik in krik, da gre za poseg v avtonomijo invalidov. O njegovi, tako kot pravite vi, »udbomafijski« preteklosti nedvomno priča tud okostenelo izrazoslovje, ki ga uporablja in izhaja iz t.i. kumrovske šole. Sedaj pa ga lahko vidimo, da se suvereno giblje tudi v krogu vaše stranke. Vi pa to kar mirno dopuščate?

Ravno pred nekaj dnevi sem se v svoji kolumni spraševala ali Vlada podpira invalidsko mafijo?

Sedaj mislim, da sem dobila posreden odgovor.

Elena Pečarič
http://za-misli.si/kolumne/elena-pecaric/576-jansa-jaz-in-mafija-jansa-jaz-in-mafija

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Godfrey Bloom se je pošteno razkuril ... Cool

40 % nezaposlenost mladih v EU
http://www.youtube.com/watch?v=hbbHD-NbQkA

Prevare globalnega segrevanja
http://www.youtube.com/watch?v=lJjrt6TekOQ

Eu parlament je absurdna organizacija
http://www.youtube.com/watch?v=vTLdqn2js_M

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

V razmislek ...

Nekaj dni bodo v ospredju čarovnice, romantika z bučami, metlami, maskami ... STOP!

- nedolžna skomercializirana zgodba v sebi nosi klice najtemnejšega zla v človeški zgodovini

- po Evropi je do konca 18. stoletja življenje izgubilo na milijone žensk, včasih tudi moških

- v nekaterih predelih sveta, recimo v Nigeriji ali Maleziji in Nepalu še danes lovijo čarovnice in jim sodijo, v Nigeriji obstajajo posebna taborišča za ženske, ki so osumljene čarovništva

- čarovništvo izvira sicer iz prazgodovine, a so podlage za njo ustvarili učeni teologi katoliške cerkve v srednjem veku
- postavite se v vlogo ene od teh žrtev v obdobju med 13. in 18. stoletjem in vedite tole:

...*če ste ženska, ste po nauku katoliške cerkve oseba, ki je manjvredna, malone ničvredna, bog vas nima rad, ste vir zla
...*če si prizadevate, da bi vašemu župniku, menihom ali komurkoli drugemu dopovedali, da je Jezus učil čisto preproščino, ste opleli
...*če hočete živeti čisto krščanstvo, se oddaljite od cerkvenih obredov, se pač zatekate k sovražniku te cerkve, torej k hudiču
...*bognedaj, da ste le malo učene, ker vas bog ne mara, vas lahko uči samo hudič, za usluge mu morate nuditi protiuslugo in s tem škodite cerkvi
...*če se ukvarjate z zeliščarstvom in poznate nekaj osnov ljudske medicine, od kod ste to znanje prejeli, ko nimate formalne izobrazbe, hudič vam jo je dal
...*če ste bile hudo užaljene s strani kateregakoli pomembneža in ste se upale zagovarjati, hudič govori z vašega jezika, če ste koga preklele, pa vam tako ni pomoči
...*če ste živeli odmaknjeno, v samoti nekje obdani z naravo in ste le malo poznali zakonitosti njenega delovanja, če ste bili že hribovci in se je nad vašim hribom kdaj ponoči kaj sumljivo zasvetilo, ste bili na srečanju s hudičem, kakšen večji ogenj, neznanega vzroka ljudem v dolinah je bil znamenje praznovanja čarovniškega sabata s hudičevim plesom
...*če ste se zamerili sosedu ali sosedi, ali pa ste preprosto imeli boljši pridelek od njegovega, povrh vsega pa je pri njih doma bila kakšna manjša nesreča ali bolezen, ste bili potencialna osumljenka

- čarovniški proces je bil sadomazohistični šov, kjer se je ljudstvo lahko nasitilo do konca

- če ste morda podlegli kateri od sekt, ki so se razhajale v obdobju verskih sporov, in ste prišli navžkriž s katoliško cerkvijo, je bilo po vas

- v vas so v teku procesa uničili pojem ženstvenosti, kršene so vam bile vse pravice, nemalokrat so se nad mladimi in bujnimi dekleti osladno zadovoljevali preiskovalci, tudi posilstev ni manjkalo

- umirali ste, v kar nekaj državah po vsej Evropi je bila vam in vašim sorodnikom odvzeta vsa posest, ki ste jo premogli, na ta račun si je cerkev precej opomogla, sploh če ste bili glasnik ideje o preprostem načinu življenja, ker ste bili sovražnik št. 1 za takratno cerkev

- največja preganjanja čarovnic so zajela področja, kjer je bilo močno prisotno gibanje za resnični krščanski način življenja, kjer so se ljudje množično upirali grdobijam in neznosnemu življenju cerkve, povsod tam, kjer so živele skupnosti, ki so temeljile na načelih, ki jih je širil Jezus, torej preproščina, skupna lastnina ...

- če še vedno mislite, da je to lepa pravljica za odbito zabavo, izvolite, če pa mislite, da ni, pa to povejte naprej!

Avtor: DAMIJAN GRLEC, FB

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

DESA MUCK: NOTRANJE REZERVE

Kakorkoli že ljubljena vlada sega po mojih notranjih rezervah in kakor si ji od srca želim ustreči, ji ne morem. Nimam jih več. Že dolgo plačujem veliko višje davke od tistega, kar zaslužim, in to me je pokopalo. Sicer pa to počne krepka večina. Če ste malo bolj pozorni, ste opazili, da je na kak potuhnjen način obdavčeno popolnoma vse, tudi zrak, ki ga dihamo, da ne govorimo o soncu, ki nam sije na glavo. Dražijo se tudi vsi izdelki, brez katerih ne moremo normalno funkcionirati, in ne da bi se zavedali kdaj, smo zdrsnili v sužnjelastniški sistem. Delamo zgolj še zato, da preživimo, in ne zato, da živimo. Pa ne bomo zdaj o tem, kdo je kriv, ker se mi ne da več o tem poslušati, razmišljati in govoriti. Na bruhanje mi gre, in če bi lahko karkoli prodala, pa ne morem, ker še nisem odplačala kreditov, bi to storila in odšla iz države, za katero sem, prav tako kot vi, pridno delala toliko let in ji, čeprav večinoma s težavo, pošteno plačevala vse dajatve. Toda zagotovo bi mi šlo v tem trenutku bolje, če bi postala albanska ali gvatemalska pisateljica.
Toda kar je, je, in ker me je življenje več ali manj odvadilo jamranja, sem začela razmišljati, kaj mi je storiti. Glede na to, da morajo umetniške in preostale državne institucije segati po notranjih rezervah in ne smejo več najemati honorarcev (kar sem večino življenja tudi sama), sem rekla, da si moram ogledati še svoje lastne notranje rezerve in jih uporabiti. Spomnila sem se tudi tega, kako so bile v zgodovini vedno ženske tiste, ki so se prve znašle in prehranile družino. To se nam je v genih obdržalo do danes. Medtem ko bodo moški zbegano lovili krivce in razpravljali o možnih rešitvah, se bomo me lotile dela. Za vzorec in morda v razmislek vam povem, kako sem se tega lotila sama.
Doslej sem imela majčken vrtiček, za solatko, začimbe ... afnarija v glavnem, preostalo je bila travica pa kak rožni grmiček. Letos spomladi sem nasadila več sadnih dreves, ukinila večji del okrasne zelenice in ga s pomočjo prijaznega soseda prekopala v vrt. Nič ekstravagance! Zdaj bodo zavladali fižol, zelje, koruza in krompir. Povečala sem tudi število malin, kosmulj in ribeza. Marmelade in vloženo sadje so pozimi dober vir energije.
Razmišljam, da bi si nabavila manjšo premično ogrado in v njej pasla kozo in dve kokoši. Nenadoma sem se zavedela, da imam tudi košček gozda, ki sem ga doslej samo razneženo opazovala, kako se ukvarja sam s sabo. Drva! Jes! Prej še pomislila nisem na to, rajši sem plačevala popolnoma nerazumne vsote za kurilno olje. Zdaj bomo s prijatelji organizirali akcijo in naredili drv za naslednjo zimo. Nobenega oblačila ne bom več dala za Rdeči križ itd. Vse bom lepo spravila, in če nič drugega, jih bom predelala v odeje ali kaj podobnega. Obnovila sem tudi svoje poznavanje ročnih del.
Že zdaj sem začela nabirati zelišča za čaj in jih sušiti, prav tako konzerviram čemaž in zmrzujem mlade koprive. Preden so ozeleneli okoliški gozdovi, sem jih preverila, kaj bo v njih raslo poleti in jeseni. S sosedi se vedno bolj povezujemo v neke vrste menjavi znanja in dela.
Ker se zadnje čase veliko ukvarjam s keramiko, menjam svoje izdelke za recimo popravilo strehe ali pipe. Lahko inštruiram tudi njihove otroke v zameno za kako drugo uslugo. Skratka, jaz sem pripravljena!
S podstrešja sem tudi privlekla svoj stari pisalni stroj in ga očistila, če mi slučajno crkne računalnik in si ne bom mogla kupiti novega ali če mi bodo izklopili elektriko.
Res pa je, da mi v boju za preživetje najbrž ne bo ostalo nič časa za pisanje.
Pa nič hudega, saj si ljudje tako ali tako ne bodo mogli privoščiti knjig, tisti pa, ki bodo z denarjem, ki so nam ga nakradli, zbežali na Kajmanske otoke, tako ali tako ne berejo literature. Za branje knjig namreč potrebuješ srce.

Desa Muck v kolumni za revijo Lisa

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 01 Nov 2012 19:36 Naslov sporočila:

Z Danilom Türkom ni prihodnosti

"Kaj vse je počel Danilo Türk med petletnim predsedovanjem, da je nanj tako ponosen, čeprav bi se marsičesa moral še kako sramovati?" se v Financah sprašuje ekonomist Stanislav Kovač.

Avtor se najprej osredotoči na udeležbo aktualnega predsednika na protestnem shodu "proti Janševi vladi, ko je v času debelih krav protestiral proti razmeram na trgu dela, čeprav smo imeli tedaj rekordno nizko brezposelnost s samo 68 tisoč brezposelnimi. Po izbruhu krize leta 2008 in nastopu suhih krav se je v Sloveniji skokovito zvišala brezposelnost, vendar Türku na lepem ni bilo več mar za solidarnost in delavce, ki so množično izgubljali delo. Še več, junija 2010, ko je bilo brezposelnih že 98 tisoč, torej kar 30 tisoč več kot novembra 2007, je v intervjuju za Večer medije napadel zaradi pisanja o brezposelnosti: 'To, da se govori, da se brezposelnost povečuje, ko se že nekaj mesecev zmanjšuje, gotovo ni dobro'."

Dodaja, da "čeprav je Türk pred volitvami 2007 obljubljal, da bo predsednik vseh državljanov, je že na začetku svojega predsedovanja pokazal, da je zanj vse odvisno le od tega, kdo je na oblasti: ob rekordno nizkem številu 68 tisoč brezposelnih pod Janšo je protestiral z dvignjenimi rokami, po zamenjavi vlade ob 98 tisoč brezposelnih je nenadoma nehal protestirati in od medijev zahteval, da pojejo hvalnice mnogo višji brezposelnosti".

O gibanju zaposlenosti v gospodarstvu in javnem sektorju

Avtor v nadaljevanju navaja podatke o gibanju zaposlenosti v gospodarstvu in javnem sektorju, pri tem pa piše, "da se je po izbruhu krize jeseni 2008 število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo kar za 80 tisoč (s 588 na 508 tisoč), medtem ko se je v javnem sektorju povečalo za 10 tisoč".

"Ko je letos spomladi Janševa vlada poskušala porazdeliti del bremena krize tudi na javni sektor, ki ga kriza sploh ni prizadela, je Türk znova nesolidarno obrnil hrbet delavcem v gospodarstvu. Z vsemi štirimi se je silovito bojeval proti varčevanju v javnem sektorju ter s tem seveda branil tudi svojo visoko plačo in proračun svojega urada, ki mu je omogočal življenje na veliki nogi. Predsednik se je vozil iz Ljubljane v Maribor na gledališke predstave kar s sedmimi limuzinami, njegov urad je nesramno razmetaval denar za drage letalske vozovnice, uslužbenci urada pa so nekaznovano kupovali spodnje perilo na račun davkoplačevalskega denarja. In to v času, ko je državo zajela huda kriza, gospodarstvo je krvavelo, brezposelnost naraščala, socialna stiska navadnih ljudi pa je bila iz dneva v dan vse večja. Potem ima predsednik še obraz, da nam pridiga o solidarnosti in socialni pravičnosti!" navaja Kovač.

"Türkov petletni mandat sta označili njegova neizprosnost do političnih nasprotnikov in hkrati popolna prizanesljivost do političnih podpornikov. Najočitnejša primera sta Türkova neskončna obramba in hvaljenje Zorana Jankovića. Najbolj sporna je Türkova hvala zavožene investicije v tone in tone betona v Stožicah, ki jo je sindikat gradbenih delavcev označil 'za spomenik poteptanih temeljnih človekovih pravic ljudi, ki so ga gradili dan in noč, v mrazu in snegu za človeka nedostojno plačilo'. Predsednikovo navduševanje nad Stožicami je šokantno še zlasti zaradi Jankovićevega samorazkritja o lobiranju pri vodstvu NLB-ja za kreditiranje Grepa, do katerega ima NLB danes slabe terjatve. Če bi bil Türk res predsednik vseh državljanov, kot je obljubljal pred volitvami 2007, in bi imel za vse enaka merila, potem bi moral Jankovićevo ravnanje ostro obsoditi. Predsednik se spotakne ob vsako afero svojih političnih nasprotnikov, le ob neštetih Jankovićevih aferah molči kot grob. In potem se nam še upa lagati v obraz, da bo tudi v drugo predsednik vseh državljanov!" nadaljuje Kovač.

"Z odlikovanjem Ertla je povzdignil kratenje človekovih pravic na raven družbene vrednote"

Avtor se dotakne tudi odlikovanja Tomaža Ertla, "ki je ukazal tajne akcije proti četverici JBTZ in v propadlem režimu kratil človekove pravice. Z odlikovanjem Ertla je povzdignil kratenje človekovih pravic na raven družbene vrednote, saj državna odlikovanja odsevajo tudi državne (družbene) vrednote." Nadaljuje s pogledom na podporo Türku, "zato tudi ne preseneča Türkova mednarodna izoliranost: Zvera je podprl Joseph Daul, vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Pahorja pa nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki se je v zgodovino vpisal z reformami, ki so Nemčijo spremenile v današnjo izvozno velesilo. Türka doslej ni podprl nihče, ki bi bil kaj veljal v mednarodni politiki. Tako kot tudi njegovega političnega favorita Jankovića ne. Vprašajte se, le zakaj Türka in Jankovića ne podpira nihče, ki v mednarodni politiki kaj velja."

O ratingih javnomnenjske podpore, za katero avtor piše, da je pri predsedniku Türku "danes rekordna", pa trdi, da so za to "najbolj krivi glavni tiskani mediji Dnevnik, Delo in Večer ter glavni televizijski hiši POP TV in RTV Slovenija. Omenjeni mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora in so pod popolnim nadzorom levičarjev, politika Türka niso kritično nadzorovali, ampak so mu peli hvalnice in iz njega naredili pravo politično zvezdo. Danes številni uredniki in novinarji omenjenih medijev podpisujejo novo peticijo o ogroženosti medijske svobode, čeprav so na primeru Türka pokazali, da gre v resnici za poslušne in nekritične medije."

"Bolj od Türka je v teh medijih nedotakljiv samo še Milan Kučan, nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, danes pa glavni pobudnik ustanovitve Pozitivne Slovenije, ki jo vodi veliki Türkov politični favorit Janković. Omenjeni dominantni levičarski mediji so tudi krivi, da v Sloveniji po dveh desetletjih od padca komunizma v resnici še vedno nimamo medijskega pluralizma in zato tudi ne poštenih predsedniških volitev, saj volivci zaradi medijske cenzure ne morejo izvedeti o vseh predsednikovih spornih ravnanjih in se na podlagi tega odločiti, ali bi sploh volili zanj," še navaja Kovač.

"Zapomnite si: če bo Türk znova izvoljen, nas bo s svojim obujanjem totalitarne zgodovine še bolj vrnil v preteklost, brutalno razdelil in povsem zatrl razvoj Slovenije v normalno, demokratično državo," sklene pisanje v Financah ekonomist Stanislav Kovač.

Vir:
http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/10/danilo_turk_stanislav_kovac.aspx

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 06 Nov 2012 15:14 Naslov sporočila:

ODPRTO PISMO NOVINARJEM, PLANET TV, SIOL.NET

Ne pripadam nobeni politični struji, ne maram Janše, ne podpiram Jankovića, na drevesih rastejo samo še plolitične laži, piškoti. Sprehajam se med pojavi, mnenji, zaznavami in jih poskušam po svojih močeh objektivno ovrednotiti. Boj za predsednika me ne gane. V boj za prevzem potapljajoče barke, so prekrižali meče iz kartona, shujšani Mr. Bean, leporečna plastična Barbika in Zverinica iz Zakotja. Naj jim ne bo preveč slano morje slovenceljsko. Volil bom pod številko 4. Bimbo Telebajsek.
Ni pomembno, kdo bo zmagal, kruh se bo dražil, novih delovnih mest ne bo, vlada bo še vedno prodajala narodovo srebrnino. mnenja sem, da bi se vsi protagonisti, ki so se po osamosvojitvi igrali politiko, morali nemudoma odstopiti iz vseh položajev in prepustiti mesto mlajšim, mogoče bolj poštenim. Ob novi PLANET TV, pozivam vse novinarje, ne uklonite se diktatu kapitala iz ozadja, ki vam narekuje, da favorizirate samo eno politično opcijo (že vrabci čivkajo, katero). Izprašajte svojo vest in poskušajte biti objektivni, intelektualne moči ne podredite igri videza, rumenemu spektaklu, zavajanju gledalcev, bralcev, da navkljub tesnobi, ki vas bo prevzemala, greste v globino problema, sledite toku sleparskega kapitala. Na koncu, vse kar posamezniku ostane, je čist obraz, dober občutek, da lahko vsakemu pogledaš v oči. Človek, ki hlapčuje, sčasoma izgubi notranje ravnotežje, duševni mir se mu začne podirati, občutek ima, da se mu majejo tla pod nogami. Pozivam vas, da poskušate biti verodostojni, na glede na grožnje in pritiske, ki vas bodo pri tem doleteli. Jasno je, da smo državo zafurali, skupaj, nismo bili dovolj budni, čuječi, ko so tatinski, sluzasti prsti, s pomočjo raznorodnih političnih opcij ( pretežno bivših, rdečih tet in stricev iz ozadja, orožarske mafije), lomastili po težko pridobljenem delu več generacij malih, poštenih ljudi. Pozivam vas, vaša edina dolžnost je, da male, šibke ljudi branite pred gospostvom grabežljivcev in špekulantov, političnih bleferjev, multinacionalk, ki so prevzele dogajanje v Evropi in pri nas, polastiti se hočejo bazične infrastrukture, vode, elektrike, zato nas bodo spravili na kolena. Vsi smo Grčija!

Igor Bizjan

http://igorbizjan.blog.siol.net/2012/11/06/odprto-pismo-planet-tv-siol-net/

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 22 Nov 2012 09:21 Naslov sporočila:

Takle mamo ... Shocked

LP Bučka

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 27 Nov 2012 11:43 Naslov sporočila:

Upor v Mariboru

... ko je dovolj, je dovolj!

Tistim, ki smo jadikovali nad Mariborom, njegovo zavestjo, nad pasivnimi ljudmi, nedejavnostjo njegove inteligence, je Maribor pokazal, da smo bili nekoliko prehitro razočarani; kajti Maribor se je uprl. Nekateri se sicer še skeptično smehljajo in kažejo na radarje - češ, kakšen pa je upor, če je zaradi radarjev. Toda radarji so samo kaplja čez rob, samo povod, simptom, niso pa vzrok upora. Vzrok upora v Mariboru je enak kot povsod drugod, kjer so ljudje okupirali ulice in trge in v imenu večine zahtevali dostojno, varno, kakovostno življenje.

Upor v Mariboru bi si torej morali razlagati kot upore v arabskih deželah, Grčiji, Španiji, Italiji, na Portugalskem in povsod drugod, kjer je ljudem na neki točki prekipelo, kjer so v nekem trenutku rekli: Dovolj imamo in so se odpravili protestirat. Morda prva značilnost večine teh protestov je bila presenečenje, in to presenečenje vseh - najprej samih protestnikov, nato oblasti, zoper katere so protestirali, in končno tudi presenečenje za medije, komentatorje, intelektualce. Vzrok vseh teh presenečenj je spontana političnost ljudstva.

Večina vseh protestov, ki smo jim bili priča v zadnjem času, ni bila organizirana v klasičnem pojmu organizacije nekega dogodka. To velja še posebno poudariti v luči pozivov nekaterih, ki menijo, da bi bilo treba organizatorje protestov v Mariboru najti in kaznovati. Neumnost teh pozivov je dvojna. Prvič, takšnih organizatorjev ni, in drugič, če bi vladajoči po vsej sili "našli" nekoga, bi mesto resnično zavrelo. Če drugo točko razumemo vsi, ki smo kdaj živeli v Mariboru, se moramo ob prvi točki nekoliko ustaviti.

Večina sodobnih protestov po svetu se je zgodila spontano oziroma s pogovori na socialnih omrežjih. Spomnite se samo arabske pomladi, ki je pometla s tamkajšnjimi avtokratskimi režimi: en dan prestrašeni ljudje, ki ne verjamejo v kakršnokoli spremembo, naslednji dan peklenski bes na trgih. Nekje vmes pa seveda presenečenje vsakogar, ki je prišel protestirat - presenečenje, da so prišli tudi drugi in v tolikšnem številu. S tehničnega zornega kota organiziranja prireditev ni vmes nobene partije, nobenega intelektualnega jedra upora, le facebook. Popolna razpršenost torej. To dejstvo pojasni tudi kasnejšo usodo večine podobnih uporov: spontano in pristno političnost ljudstva so si prav zaradi neorganiziranosti uzurpirale politične klike, ki so same že bile organizirane v takšne ali drugačne politične strukture. To dejstvo nas opozarja, da se utegne podobno zgoditi tudi v Mariboru po Kanglerjevem odstopu. Iskreno jezo ljudstva bodo izkoristile tukajšnje že organizirane politične strukture (večinoma stranke), si jo prisvojile in iz nje skovale politični "kapital". Ko tako pravimo, utegnete pomisliti, da govorimo podcenjujoče o teh političnih strukturah, kot da smo čakajo na plen. To bi bilo podcenjujoče do obstoječih političnih struktur, seveda pod predpostavko, da so kolikor toliko zrele. Ljudstva, ki je enkrat vstalo, skorajda več ne morete voditi za nos, kar te dni najbolje kažejo prav razmere v Egiptu. Ljudstvo, ki si enkrat drzne zasesti trge, pač ne bo privolilo v zamenjavo enega samodržca z drugim: ne brez boja. Zato bodo morale naše politične strukture začeti ugotavljati, do katere točke je njihovo politično delovanje ne le zakonito, temveč zlasti legitimno. Tisto, česar trenutni župan Maribora trenutno nima, je namreč prav legitimnost in brez nje, pravijo Mariborčani, ne more županovati.

Ko takole razmišljamo o spontani političnosti ljudi nasploh in zlasti Mariborčanov, si ne moremo kaj, da je ne bi iskreno podprli. Ko pa jo takole podpiramo, se moramo ustaviti ob nekaterih medijskih reprezentacijah tega upora. Nekaj teh reprezentacij je solidnih, celo zelo dobrih, toda mnoge, in med njimi žal tudi del informativnega programa RTV Slovenija, poročajo pristransko, da ne rečemo ideološko. Poročanje pristranskih medijev se v glavnem sprevrže v moralno obsodbo mariborskega upora na točki, ko začnejo govoriti o kulturi dialoga. S tem v resnici zgolj ponavljajo županov diskurz, ki je v nekem trenutku začel jadikovati, da z uporniki ni mogoč dialog, ker so ti pač žaljivi, nasilni, besni ipd. Toda vprašajmo se, ali v človeškem življenju sploh kdaj obstaja trenutek, ko so ljudje upravičeno žaljivi, nasilni in besni. Ali niso upravičeno takšni tedaj, ko neka oblast izvaja ukrepe, ki so neposredno nasprotni interesom ljudi; ko med sprejemanjem teh ukrepov in njihovim izvajanjem ne upošteva nasprotnih mnenj, čeravno so ta v večini; ko se že dobesedno norčuje iz ljudi, češ, ljudstvo bo že sprejelo, potrpelo, se prodalo za drobtino; ko svoji klienteli deli delovna mesta; ko nekoč družbeno bogastvo spreminja v zasebno in ga podarja sebi in svojim? Ko torej ljudje na vse to opozorijo (v Mariboru, po Evropi in drugod po svetu), oblast pa se jim roga, jim laže v obraz, da ni nobene druge poti, ali ni potem to vendarle dovolj za kanec srda? Omenjeni pristranski mediji se tega seveda ne vprašajo, temveč se v imenu žargona pravšnjosti spreminjajo v trobila teh istih protiljudskih interesov. Včasih je torej treba, če hočemo ohraniti kulturo, biti kulturen, podpreti spontano političnost ljudi, tej spontani političnosti je celo treba dati besedo, ji pomagati k besedi, če je v naši moči, nikakor pa je ne smemo obsoditi, ko po leta dolgem izkoriščanju in ropanju izbruhne v odpor. Če bi ravnali nasprotno, bi dopustili prevlado samo ene logike, ene razlage stvari, enega govora (diskurza), drugemu bi s tem odvzeli besedo, s tem pa v danih razmerah tvegali požar; spregledali bi namreč, da je do njega prišlo točno zato, ker ljudje niso imeli besede.

Sedaj, ko smo prišli do besed, se bomo ustavili še ob vlogi intelektualcev v takšnih trenutkih. Nekaj jih je že zelo naklonjeno spregovorilo o uporu v Mariboru. Pričakujemo, da jim bodo v kratkem pritrdili tudi drugi. Zakaj? So trenutki v zgodovini sleherne skupnosti, ko so besede še posebno žive, ko z njimi, ko jih izrekamo, že hkrati delujemo, delamo, ustvarjamo stvarnost in skupnost. V takšnih trenutkih besede niso samo komentarji, opisi dejanskega stanja ali resnice, temveč dejansko stanje in resnico soustvarjajo. To je razlog, zakaj je odgovornost intelektualcev v takšnih trenutkih še posebno velika.

Odgovornost nam tako nalaga tole: če lahko na mariborski upor ne glede na povod (sežiganje radarjev) gledamo v luči vseobčega ljudskega vrenja v Evropi in svetu, ki kaže na financializacijo sveta, na uničevanje socialnih vezi, na ropanje narave in prihodnosti prihajajočih generacij, na konsolidacijo kapitala na račun blaginje večine; če torej lahko mariborski upor ugledamo tudi v tej luči, potem ne moremo nič drugega kakor upor podpreti in tako izraziti isto kakor "ulica", namreč da bo naše mesto zopet naše.

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012112705854977

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 27 Nov 2012 14:32 Naslov sporočila:

"Fant v modri bundi je Roman Mario Bozorov, ni bil nasilen, je avtist, moj dijak ... Peljali so ga na PP, pa na UKC -nasilneži policaji jih je označil ... niso tepli pravih ..." se je na objavo fotografije krvavečega protestnika včeraj za Večer odzval dolgoletni profesor na I. gimnaziji v Mariboru in poslanec PS Dragan Bosnić.

Zgodbe in izpovedi ... KAKO SO KRVAVELI MARIBORČANI

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012112705855629

LP Bučka Crying or Very sad

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 29 Nov 2012 23:22 Naslov sporočila:

Marsikaj iz tega videa velja tudi za naše slovenske razmere ... Cool

http://www.youtube.com/watch_popup?v=2rIxzE0uy4E&feature=related

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli