 |
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
 Objavljeno: 14 Dec 2012 09:49 Naslov sporočila: |
 |
|
    
Črne, rjavkaste in rdeče mravlje
Nekoč že pred davnimi leti je bilo lepo mravljišče, v katerem so živele pridne in marljive mravlje. Večinoma so bile črne barve, nekatere pa malo bolj rjavkaste, vendar so bile kljub temu zelo srečne, ker so bile miroljubne in zelo delavne in so spoštovale druga drugo.
Potem pa so se od nekod vzele rdeče mravlje, ki so bile zelo vsiljive in napadalne, delati pa niso znale nič. Rekle so, da so ruske, da so one med seboj tovarišice in da so prišle nadzirat to mravljišče, več pa niso hotele povedati.
Od takrat se je v mravljišču vse spremenilo. Črne in rjavkaste mravlje so morale samo delati in biti tiho, rdeče pa so samo veliko govorile in niso delale nič. Tako se je mravljišče razdelilo na mravlje delavke in tovarišice mravlje nadzornice.
Delavke niso smele več iz mravljišča, tovarišice nadzornice pa so stalno nekam hodile. Tudi stanovale so čisto drugje, saj so si izbrale najboljše dele mravljišča, da so lažje nadzirale.
Rdeče mravlje so imele tudi svojo glavno tovarišico mravlj(ic)o, ki je nadzirala tudi njih in je imela toliko za povedati, da je na glas brala po cele ure. Tisto, kar je brala, pa nobena od mravelj ni razumela. Gotovo tudi sama ni razumela, saj je vsak dan brala eno in isto.
Nadzornice pa so jo vseeno imele zelo rade in so se ves čas z njo nekaj na skrivaj dogovarjale, nato pa so se tudi dogovorile. (leto 1990)
Nekega dne je glavna rdeča mravlj(ic)a vsemu mravljišču povedala, da se ne gredo več, da nič več ne bo tako, kot je bilo, da rdeče mravlje ne bodo več nadzirale, in da ne bodo več rdeče, ampak modre.
Črne in rjavkaste mravlje so bile najbolj vesele tega, da jih ne bodo več nadzirali, razumele pa niso nič. Glavna mravlj(ic)a res ni bila več rdeča, tudi modra ne, bila pa je še vedno tovarišica in je še vedno nadzirala vse tako kot doslej, ampak sedaj samo še na skrivaj.
Najbolj priliznjene mravlje so jo kmalu zatem začele ogovarjati kot "njena ekselenca", ko pa so jim druge povedale, da ji s tem preveč očitno nekam lezejo, je bila od takrat naprej le še gospa glavna.
Rdeče mravlje, ki niso bile več tovarišice in so bile sedaj modre, pa res niso več nadzirale, ampak tudi delale niso.
Črne in rjavkaste mravlje so kmalu zatem ugotovile, da sploh niso samo modre, ampak so tudi zelo premetene, ker so iz mravljišča na skrivaj odnašale vse, kar se je dalo odnesti.
Zato je mravljišče postajalo vedno manjše in čedalje bolj revno.
Potem pa so črne in rjavkaste mravlje nekega lepega pomladnega dne vendarle razumele, za kaj sploh gre v njihovem mravljišču in so zato gospe glavni mravlj(ic)i povedale, da se sedaj tudi one ne gredo več.
Ker jih je glavna modra samo debelo gledala, ji je ena od rjavkastih mravelj vse na dolgo in široko napisala.
Če je gospa glavna mravlj(ic)a potem razumela, črne in rjavkaste mravlje niso nikoli izvedele, ker je na hitro nekam odšla. Potem pa so tudi rdeče mravlje uvidele, da ne morejo biti več modre in premetene, in da bodo morale mravljišču vrniti vse, kar so iz njega odnesle, so zato tudi one vse naenkrat nekam odšle.
Črnih in rjavih mravelj pa to sploh ni več zanimalo, vesele so bile samo tega, da so se rdečih mravelj za vselej znebile.
Potem je njihovo mravljišče postajalo kar čez noč spet oživelo in postalo veliko večje in bogatejše, kot je bilo nekdaj. Črne in rjavkaste mravlje so bile spet srečne, njihova glavna pa je postala najbolj ugledna in pametna med njimi.
Vsaka basen ima vedno tudi nauk, kdor ga morda ni mogel razumeti, mora basen večkrat prebrati.
Brati jo je treba tako dolgo, dokler nauk ne postane kristalno jasen vsem, ki razumejo in govorijo slovensko in čakajo na prihod (tokrat prave) pomladi.
Basen je namreč tako preprosta, da jo namreč razumejo tudi otroci v vrtcih. Ko malčki slišijo, da so rdeče mravlje odšle, nihče ne zajoka, ampak vsi začnejo ploskati.
Avtor zgodbe: mag. Janez Šček
Nas ta zgodba na kaj spominja? Vse se je že do pike uresničilo, tudi srečen konec se bo  
LP Bučka 
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)
Nazadnje urejal/a Bucka 14 Dec 2012 23:41; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
SONCE
študent
Pridružen/-a: 28.09. 2011, 18:56
Prispevkov: 2103
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 14 Dec 2012 22:44 Naslov sporočila: |
|
|
Ta basen nam je pa res pisana na kožo (beri: našo sedanjo situacijo)  .
Ja, srečen konec bo, ker mora biti, v to moramo verjeti  . Samo še lepši bi bil, če bi vrnili vse, kar so odnesli (beri: podlo ukradli) iz našega "mravljišča". 
SONCE
_________________
PRIJATELJ JE SONCE, KI NIKOLI NE ZAIDE! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 16:18 Naslov sporočila: |
|
|
Zgodba o muhi in psihiatru
Psihiater sedi v avli hotela in opazuje muho, ki se zaletava v okno. Muha želi odleteti iz hotela, vendar pa ji skozi zaprto okno to seveda ne uspe. Poskuša in poskuša, vendar se vedno zgodi isto ... bzzzzz in bum.
Psihiater iz svojega naslonjača nekaj časa opazuje muho, nato pa vzame časopis in pozabi na muho. Muha seveda vztraja ... Po vsakem poizkusu izhoda je njen glavobol hujši, pa tudi vse bolj utrujena je. Močneje in s še večjo ihto poizkuša, vse bolj jo vse boli, okna pa ji seveda ne uspe prebiti. Po uri in pol v hotelski avli zavlada tišina - muha je omahnila na tla.
Psihiater si misli:
"Se lahko od muhe česa naučimo?"
Le meter stran od zaprtega okna je bilo drugo okno odprto.
Če bi muha spremenila smer le za meter, bi ji bila pot v svobodo odprta. Ker pa je muha pač muha, se je zaletavala v okno do smrti, ničesar ni spremenila, zato je tudi tako klavrno končala na hotelskih tleh.
Kako lahko nauk te zgodbice prenesemo v naše življenje? Če bomo še naprej delali vse tako, kot delamo danes, bomo tudi v prihodnje dosegali enake rezultate, ne glede na to, kako trdo si bomo prizadevali.
Edini način, da dosežemo boljše rezultate in tisto, česar si želimo, je, da nekaj spremenimo.
Če smo se pripravljeni spremeniti, če bomo nekaj spremenili v svojem razmišljanju, potem imamo pravico pričakovati boljše rezultate.
No in finta je v tem, da smo Slovenci počasi odkrili odprto okno. Politiki, kaj pravite na to?
Avtor zgodbe neznan
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
SONCE
študent
Pridružen/-a: 28.09. 2011, 18:56
Prispevkov: 2103
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 31 Jan 2013 15:25 Naslov sporočila: |
|
|
GANLJIVO - VREDNO OGLEDA
Pri ogledu tega filma ostaneš brez besed, tako kot pri Nicku Vujičiču. Kapo dol pred temi ljudmi. Toliko volje do življenja, pozitivne energije, dobre volje, pa tudi samozavesti, ki je nujna, da s tako invalidnostjo psihično preživiš!
http://www.youtube.com/embed/VOnKSkqD85Y
Prejeto po elektronski pošti.
SONCE
_________________
PRIJATELJ JE SONCE, KI NIKOLI NE ZAIDE! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 29 Maj 2014 11:12 Naslov sporočila: |
|
|
Naprej k živalim
O poštenosti ...
Raziskovalci so izvajali poskus ... Šimpanzoma v sosednjih kletkah so dali nalogo s kamenčkom, in če sta jo pravilno rešila, sta za nagrado dobila košček kumarice. V nekem trenutku pa ena opica za nagrado dobi grozd, druga pa spet kumarico. Besno pogleda kumarico, potisne roko skozi kletko in jo zaluča v raziskovalca. Poskus se ponovi in opica spet reagira enako besno. V tretje pa neha sodelovati tudi druga, ki je sicer dobila grozdje. Ne, če ni pravice za mojo prijateljico, se tudi jaz ne grem.
Nauk: občutek za pravičnost ni stvar visokoorganiziranih kultur ali religij, inherenten je tudi nekaterim živalim.
Nasvet politiki:
nehajte nam podtikati kumarice. Nismo neumni.
O tem, da je egoizem "naraven" ...
Šimpanzu so dali na izbiro rdeče in zelene tulce. Če je izbral rdečega, je to pomenilo priboljšek le zanj, če zelenega, tudi za šimpanza v sosednji kletki. V šestdesetih odstotkih primerov izbere tulec, ki nahrani tudi soseda. Če ga ta še opozori nase, to naredi v 65 odstotkih. Če pa sosed preveč teži, to naredi v 55 odstotkih.
Na Dolenjskem so vaščani onemogočili, da bi Romi dobili vodovod. Da bi lahko pili čisto vodo. To je dopustila tudi vsa Slovenija. Država in vsi državljani skupaj smo dosegli nič odstotkov v testu najbolj elementarnega altruizma.
Siti lačnega ne razume? ...
V kletki sta dva šimpanza, enega so nasitili, drugi je lačen. Z vrvjo bi si lahko privlekel mizo s hrano, ki stoji pred kletko, a le če mu drugi pomaga: potrebno je usklajeno delovanje, enakomerna vleka obeh. In drugi mu pomaga, četudi je sit. Tu in tam se sicer nekoliko naveliča vleči, a mu lačni položi roko na ramo in ga »spomni«, naj vleče. Na koncu uspeta. Lačni poje večino, siti le jabolček. V naravi ni požrešnosti. Ko si sit, nehaš. Pustiš drugim.
Nauk: grabiti in tlačiti vase, ko že imaš polno rit, je človekov izum. Šimpanzi zmorejo sodelovanje in premorejo socialno državo.
V filmu Abeceda je predstavljen eksperiment s šestmesečnimi dojenčki. V preprosti »risanki« skuša zelena kockica zlesti na hribček, a vedno zdrsne nazaj dol. Pride rumena in ji pomaga. Toda potem pride z druge strani rdeča in zeleno potiska navzdol. Otroci dobijo žalostne obrazke. Ko jim dajo na izbiro tri prave kocke, večina izbere rumeno. Otroci nagradijo tistega, ki pomaga, ki dela dobro.
Čez leto dni v enakem poskusu rezultat ni več enak, zdaj nekateri otroci izberejo rdečo, zatiralsko. Eno leto življenja in socializacije jim je dalo grozljivo lekcijo: zatiranje je očitno legitimno, zaželeno. Kroji njihova življenja. Čez sedemnajst let bodo na volitvah obkrožili ime zatiralca.
O čutu za estetsko ...
Sloni prepoznavajo svojo podobo v ogledalu. Če slonu na glavo narišejo piko, si jo skuša odstraniti; ve, da tja ne sodi, da kvari podobo. V ogledalu si ogledujejo tudi notranjost gobca. Tudi delfini se prepoznajo v ogledalu. Če jim na telo kaj narišejo, se hitijo pogledat v ogledalo. Še več, pred ogledalom se obračajo, da bi videli nekaj, česar v naravi nikakor ne morejo: svoj lastni hrbet, svoj lastni jezik in usta. In ja, še več: pred ogledalom tudi seksajo.
Pogled od zunaj. Radovednost? Ali spoznavanje samega sebe, prvi pogoj pogoj za to, da se odcepiš od svojega narcisoidnega ega in v sebi prepoznaš drugega?
Medsebojno obračunavanje ...
Šimpanzi so patriarhalna družba in so zmožni tudi zelo krvavih obračunov med krdeli, ki se pogosto končajo s pobojem mladičev. Toda opice bonobo, izjemna matriarhalna vrsta, s katerimi si ravno tako delimo 98 odstotkov DNK in še en zelo poseben gen, ravnajo ob srečanjih krdel povsem drugače; samci se petelinijo, samice z mladiči z obeh strani pa se združijo in se češljajo, skupaj jedo itn. Moški morajo odnehati in potem obe krdeli nekaj časa potujeta skupaj. Bonobe imajo še eno posebnost: seksajo vse dni, to je vrsta, ki se pari več kot vse ostale, tudi zunaj obdobij plodnosti, na tak način pa gladijo tudi spore. Seks nikakor ni omejen na heteroseksualnost. V živalskih vrtovih bonob ni. Njihovo početje verjetno ni vzgojno.
Nauk: bog je ustvaril tudi bitja, ki seksajo zgolj iz užitka in ne za razplod, kot trdijo farji.
Nasvet: politiki naj si uredijo kvalitetno spolno življenje. Potem jih bo veliko manj zanimalo, kaj pod odejo počnejo drugi. Lahko bodo končno začeli opravljati svojo službo.
Znanstvenik Frans de Waal trdi, da so bonobe tako miroljubne in ljubezni polne, ker živijo v gozdovih z obilico hrane, kjer boja za preživetje ni, zato fizično močnejši samci ne morejo nadvladati samic. Če bi namesto navad šimpanzov prej spoznali bonobe, pravi de Waal, bi verjetno imeli povsem drugačne predstave tudi o nas samih. Socialni čut ni novi izum, ampak izgubljena vrlina.
Nasvet za prihodnjo vlado: le sita družba je mirna in ljubezni polna. Vse drugo je propaganda.
Uporaba surovin in razuma
Čaplja ob vodi najde kruh, s katerim ljudje hranijo ribe. Meče ga v vodo, čaka, da se mu približa riba, in hop po njej. Kadar vidi, da se približuje prevelika riba, ki je ne bi mogla pojesti, kruh potegne iz vode. Škoda vabe.
Nauk: grabežljivost lahko vodi v to, da se zadušiš s preveliko ribo.
Človek človeku volk?
Levinja naleti na izgubljenega antilopjega mladiča, ki tava po preriji. Ovohava ga, ve, da je plen, a ga ne naskoči. To ni lov, če nebogljeno bitje bega naokrog. Pusti ga in odide.
Gorila, ki je v hiši živela s svojo skrbnico, se je navezala na majhno mucko. Zanjo je skrbela kot mama. Nekoč je avto mucko povozil. Gorila je od žalosti nehala jesti. Nenehno je čepela pred televizorjem in gledala posnetek svoje mucke, ko je bila še živa.
Sloni, ki naletijo na slonja pokopališča, izražajo neke vrste pietetno spoštovanje do umrlih, neko obliko razumevanja smrti. Človek, ki je odgovoren za smrt treh mladih žensk v diskoteki, je varno prevedril obdobje do zastaranja pregona v tujini. Verjetno bo kmalu spet doma. Odgovornost, žalovanje, pietetno spoštovanje mrtvih človeku ni inherentno. Človek lahko vsak dan mirno leže, čeprav v Siriji, Somaliji in še kje nenehno koljejo ljudi.
Nalezljivost zehanja ...
je tudi med opicami izraz empatije, sočutja;
ko zeha eden, zazeha tudi drugi šimpanz. Psihopati se ne nalezejo zehanja. Zehalni test bi bilo pametno uvesti kot obvezen pogoj za uvrstitev na kandidatne liste.
Vir / Avtor: Tanja Lesničar - Pučko (Dnevnik)
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 10 Okt 2014 12:03 Naslov sporočila: |
|
|
Charlie Chaplin ... najboljši govor vseh časov ... 
http://www.youtube.com/watch?v=s71niJqjpSI
hrvaški prevod
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 07 Dec 2015 22:55 Naslov sporočila: |
|
|
Kako očistiti čakre ... 
https://vimeo.com/101594910
(hrvaški prevod)
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25607
Kraj: Kranj
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
