Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Bucka · Objavljeno: 01 Sep 2012 10:45 Naslov sporočila: KORISTNI ČLANKI

Depresija kot posledica zastrupljenosti telesa

Depresije, tesnobnosti, pomanjkanje emergije in psihotični napadi so zelo pogosto povezani z zastrupljenostjo telesa.
Ko jemljemo antidepresive, antibiotike, kontracepcijske tabletke …, uničimo tudi koristne bakterije. S tem pa dajemo možnost slabim, toksičnim bakterijam-glivam, da se hitro razmnožujejo.
Toksini, ki jih sproščajo glive, še dodatno oslabijo imunski sistem. Vse skupaj povzroči utrujenost, brezvoljnost, pozabljivost, izgubo koncentracije, nihanje razpoloženja … Alfatoksini – živčni strupi, ki jih izloča Kandida, močno vplivajo na delovanje možganov, poskrbijo za neuravnoteženost hormonov, utrujenost, težave s prebavo, napihnjenost …
Torej, z vsemi kemičnimi sredstvi se še dodatno zastrupljamo in uničujemo tiste dobre, probiotične bakterije. Iz začaranega kroga se seveda lahko rešimo.

Svoje telo moramo razstrupiti

Obstaja več bistvenih surovin in gradnikov našega telesa za normalno delovanje in življenje:

> Voda – čista in (ne klorirana)
> Minerali in vitamini iz polnovrednih živil
> Esencialne maščobne kisline Omega 3 in 6
> Encimi
> Prijazne bakterije (probiotiki)
> Rastlinske beljakovine

Naši organi si prizadevajo za življenje in zdravje. Iz res polnovrednih živil naše telo deluje optimalno, od nepravilne prehrane pa naše telo še bolj oslabi. Zaradi nepravilne prehrane sčasoma naša telesa dobijo sporočilo, da ob pomanjkanju pomembnih encimov in mineralov ne moremo več živeti – in takrat depresija dobi svoje pravo ime.
Bistveno je, da s hrano dobimo vse osnovne gradnike naših celic.
Voda, omega 3 in 6 maščobne kisline (avokado, laneno seme, surovi oreščki in semena, soja, temno zelena zelenjava, ribe, ekstra deviško oljčno, konopljino, svetlinovo, laneno olje), vitamini in minerali (sadje in zelenjava), surova in sveža, nepredelana hrana, encimi, probiotiki …

V celoti iz prehrane izključite:

- Sladkor
- Moko – vključno z vsemi pšenicami (gluten je povezan z depresijo)
- Gazirane in vse umetne pijače
- Kofein
- Alkohol
- Nikotin
- Vsa umetna živila
- Predelana živila
- Umetna sladila
- Mlečne izdelke
- Živalske proizvode
- Kemikalije, kot so klor, droge, zdravila, nikotin
- Slabe maščobe, kot margarina, svinjska mast, ocvrte jedi
- Mikrovalovno pečico

Zelo koristna hranila za vračanje našega telesa v ravnovesje, pri čemer telo dobi moč, da se ubrani depresije, bolezni, kislosti in staranja so:

* Kompleksni ogljikovi hidrati v obliki sadja in zelenjave: korenje, peteršilj, pesa, brokoli, ohrovt, zelje, špinača, jabolka, pomaranče, ananas, brusnice, češnje, papaja
* Soja in sojini izdelki
* Fižol, oreščki, semena, suho sadje
* Cimet, česen, origano, rožmarin in kajenski poper
* Polnozrnate žitarice kot so rjavi riž, divji riž, kamut, proso, ječmen, pira, kvinoja ,amarant
* Losos, omega 3 in 6 maščobne kisline
* Za sladkor uporabljajmo med, melaso, stevio
* Minerali / vitamini – selen, folna kislina, kalcij, magnezij, krom, niacin, vitamin D, B- ki so vsi pridobljeni iz hrane, ne pa iz posebnih dodatkov
* Dnevna vsaj 30 minutna hoja, tek, aerobika…
* Nujna dnevna sončna svetloba
* Meditacija, joga, sproščanje, masaža, branje

Če bomo upoštevali vse zakonitosti zdravega prehranjevanja, se lahko z zelo malo truda uspešno upremo depresiji in slabemu razpoloženju.

Alja Dimic, www.holistic.si

Članek si lahko v celoti preberemo tu:
http://www.bodieko.si/depresija-je-lahko-vzrok-zastrupljenosti-telesa

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 01 Sep 2012 13:29 Naslov sporočila:

V spalnici naj bo tema

Kot kaže, lahko že blaga svetloba, ki smo ji izpostavljeni med nočnim spanjem, povzroči spremembe v možganih in vodi v depresijo. Nevroznanstveniki iz ameriške zvezne države Ohio so v zvezi s tem opravili zanimiv poskus s samicami sibirskih hrčkov. V raziskavi je bila ena skupina hrčkov v svojem bivališču po 16 ur na dan izpostavljena svetlobi (150 luksov) in osem ur popolni temi. Druga skupina je bila ravno tako 16 ur na svetlobi, medtem ko je bila preostalih osem ur osvetljenost pet luksov, kar je enako svetlobi, ki jo oddaja televizor.

Po osmih tednih takšne izpostavljenosti so se pri živalih iz druge skupine pokazala depresivna nagnjenja in spremembe v hipokampusu. Opazili so predvsem bistveno manjšo gostoto dendritnih izrastkov na možganskih celicah, kar pripisujejo manjšemu nastajanju hormona melatonina. Razlik glede ravni stresnega hormona kortizola niso opazili. Hipokampus igra pomembno vlogo v depresivnih motnjah. Dokazano je na primer, da imajo depresivni bolniki manjši hipokampus kot drugi ljudje.

Enake rezultate je dala že predhodna raziskava na samcih sibirskih hrčkov. V še eni podobni raziskavi pa je bila izpostavljenost zastrti svetlobi povezana tudi s porastom telesne mase pri živalih. Raziskovalci so svoje rezultate predstavili na letnem srečanju Ameriškega združenja za nevroznanost v San Diegu.

Vir: http://www.bodieko.si/spalnica-spanje

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Neverjetno! Resnica, ki si jo je Slovenec upal objaviti!

V sporočilu, ki ga je v uredništvo dominvrt.si poslal njihov uporabnik Rok Jerenko, se je glasilo:
Pred kratkim sem doma naredil test svežih, kupljenih jajc z oznakami, kot so kakovost A, kakovost iz Slovenije, okus podeželja ... in pa domačih jajc od kokoši, ki se mi pasejo doma na vrtu. Razlika je očitna …

... berite dalje na spodnji povezavi
http://www.dominvrt.si/clanek/trend/razlika-med-domacimi-in-kupljenimi-jajci.html

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 02 Dec 2013 12:29 Naslov sporočila:

Super živila so le super zavajajoča

http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/super-zivila-so-le-super-zavajajoca

LP Bučka Shocked

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 28 Dec 2013 11:36 Naslov sporočila:

Zakaj se družba boji pozitivnih sprememb

... ki jih prinaša veganstvo?

Ljudje smo bitja navad. In pogosto se oklepamo določenih navad, čeprav vemo, da nam škodijo. Namesto, da bi naredili pozitivne spremembe, rajši živimo v coni udobja, kjer se počutimo varne. Toda takšna varnost nam ne prinaša svobode in radosti.

Tudi celotna družba se pogosto boji pozitivnih sprememb. Ena od takšnih sprememb je veganstvo, za katero je ameriški zdravnik dr. Michael Klaper dejal, da predstavlja največje upanje za prihodnost človeštva. Kljub temu, da je veganstvo najboljša zaščita za živali, naravo in ljudi, da predstavlja rešitev za mnoge globalne probleme tega sveta, je takšen način življenja trn v peti mnogih ljudi. Eden od razlogov za kritike so seveda predsodki do veganske prehrane. Zdi pa se, da je pomemben razlog za ostro nasprotovanje veganstvu v dejstvu, da takšen življenjski slog spreminja družbo v temeljih. Da predstavlja grožnjo obstoječemu človeškemu sistemu in pohlepu korporacij.

Poglejmo delovna mesta, na katera se ljudje zelo radi oklepamo, sploh v kriznih časih. Tradicionalni, vsejedi način prehranjevanja namreč neposredno in posredno ustvarja samo v Sloveniji na sto tisoče delovnih mest. Neposredne koristi od izkoriščanja živali imajo živinorejske kmetije, klavnice, mlekarne, trgovine, gostilne, mediji, ki objavljajo oglase o živalski prehrani… Posredne koristi od izkoriščanja živali pa imajo še mnogi drugi poklici. Ker je živalska hrana uničujoča za zdravje ljudi, pomeni, da potrebujemo veliko zdravnikov, ki skušajo pomagati tem ljudem. Zdravniki, z redkimi izjemami, niso izobraženi na področju zdrave prehrane, zato rajši predpisujejo zdravila, katera jim vsiljujejo farmacevtska podjetja. Žal zdravila ne pozdravijo človeka, ampak samo potlačijo simptome, dolgoročno pa še poslabšajo zdravstveno stanje osebe. Torej, ogromne koristi od ljudi, ki zbolijo zaradi uživanja živalske hrane, ima celotna farmacevtska industrija, ki zaposluje zelo veliko ljudi. Koristi imajo tudi številna druga podjetja, ki so kakorkoli povezana z zdravstvom. Potrebno je omeniti tudi mnoge državne uslužbence, ki imajo službe na račun bolne družbe.

Vegani so v povprečju tudi bistveno manj problematične osebe kot vsejedi ljudje. Vegani se ne pretepajo, ne koljejo, ne streljajo, ne posiljujejo, ne ropajo ljudi. Vse to pomeni, da bi veganska družba potrebovala drastično manj policajev, odvetnikov, pravnikov, kriminalistov, detektivov, sodnikov, tožilcev, zaporov, socialnih služb, psihiatrov, prevzgojnih zavodov, birokratov, vojakov… Vsi ti poklici so sedaj še kako odvisni od bolane družbe, ki jo v veliki meri povzroča prav živalska prehrana. Že Platon je nekaj stoletij pred našim štetjem dejal: »Pravična država sloni na uživanju sadežev, krivična na mesojedstvu.«

V tem pogledu se tudi politiki in religije ohranjajo pri življenju zaradi podivjane, mesojede družbe. Kajti največji sovražnik politikov in religij so zdravi, vitalni, ozaveščeni ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo, ki ne pustijo, da se z njimi manipulira. Zblaznelo, nasilno družbo si seveda želijo tudi mnogi izrazito komercialno usmerjeni mediji, ki vsak dan prodajajo ljudem zgodbe o nasilju, umorih, posilstvih, vlomih, ropih.

Vidimo torej, da je ogromno delovnih mest povezanih z uživanjem živalske prehrane in posledicami, ki jih prinaša ta nezdrav življenjski slog. Dobra novica je, da ima vsak človek v sebi veliko talentov in darov, s katerimi se bo lahko zelo dostojno preživljal tudi v bolj miroljubni veganski družbi, ki bo zagotovo slej kot prej nastala. V novi etični družbi bi bila mnoga delovna mesta odvečna, toda pojavila se bodo nova. Nove tehnologije, način pridelave hrane, energije, ki bi omogočila življenje v popolni harmoniji z naravo. Vsi bi lahko dobro živeli, bili zdravi in zadovoljni. Zato bodimo del zelene revolucije, te globalne pozitivne spremembe in začnimo graditi živalim, naravi in ljudem prijazno družbo.

Damjan Likar
http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=200

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 14 Jan 2014 18:14 Naslov sporočila:

Ajda je za prebavila kot sirkova krtača

Z dr. Ivanom Kreftom o ajdi, ki je pri nas že skorajda šla v pozabo, danes pa jo moramo uvažati, tako popularna je postala. Grenka "cojzla", ki so jo nekoč omalovaževali, je zakladnica naravnih oksidantov in ščiti pred rakom.

Ljudska bajka pravi, da je bil nekoč pri nas presrečni čas, ko je kruh rasel na drevesu in je bilo pšenično klasje pol sežnja dolgo. A ljudje so se skvarili in bogovi so sklenili svet pokončati. Odprlo se je nebo in Zemljo je zalila voda. Vesoljnemu potopu so se izognili samo štirje ljudje. O treh bajka molči, četrti pa se je povzpel na vinsko trto, ki je rasla na hribu in se dotikala neba. To je videl Kurent, pri nas zelo spoštovan bog, in se razveselil, da mož išče zatočišče na njegovi rastlini. Usmilil se ga je in voda je začela odtekati, rešeni človek pa je Kurentu obljubil, da bo vedno ljubil in spoštoval dve temu bogu sveti zeli. Vinsko trto in ajdo. Kar zadeva vinsko trto, jo Slovenec včasih ljubi še preveč, ajda pa je skorajda utonila v pozabo. Za desetletja. Zadnja leta se kot mnoge druge "izbrisane" kulturne rastline - proso, lan, pira ... - spet vrača na polja in s svojo belo, rdečo in rožnato barvo cvetov riše lepšo podobo avgustovske kulturne krajine.

Pred dnevi je Slovenija gostila 12. mednarodni simpozij o ajdi, a tudi prvega pred več kot tremi desetletji. Zasluge zanj gredo predvsem dr. Ivanu Kreftu, doktorju agronomskih znanosti, profesorju genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in rednemu članu SAZU. Kot predavatelja ga poznajo na številnih tujih univerzah, velik del svojega znanstvenega dela pa je namenil prav ajdi. "Navadni" in tatarski ajdi - za slednjo še posebej velja, da ima veliko zdravilno moč, čeprav so naslovi v stilu "tatarska ajda zdravi raka", ki se zadnji čas pojavljajo v medijih, malce privlečeni za lase. Ne, ne more ozdraviti raka, pravi Ivan Kreft, drži pa, da ga preprečuje.

Zakaj je ajda skoraj izginila z naših polj in kako to, da je danes toliko povpraševanja po njej, da domača pridelava nikakor ne zadostuje in jo je treba uvažati? "Ajda se je nekoč sejala predvsem kot strniščni posevek po pšenici ali ječmenu," pravi naš sogovornik. "Ječmena sejemo vedno manj, ker naše pivovarne slad uvažajo, in potem seveda ni bilo kupca za ječmen. Ko je ječmen izginjal, se je manjšal tudi prostor za ajdo. In tudi pšenico je vedno bolj izpodrivala koruza, ki je je bilo pretirano veliko zaradi živinoreje; danes to vemo. Ajda pa ne mara tal, ki so bila bogato gnojena z dušikom in še manj, če so bili za zatiranje plevelov uporabljeni herbicidi."

Od hrane revnih do hrane ozaveščenih

Spremlja jo "sloves", da je bila hrana revnih ljudi in nekoč je v resnici bila. Gospoda je sejala pšenico in ko je bila požeta, so polja, kjer je rasla, dali na razpolago kmetom, da so posejali ajdo. Za hrano in tudi zato, ker ajda preprečuje razrast plevelov in je bila tako njiva za naslednjo setev spet "čista". Ajdovo polento smo torej Slovenci poznali veliko pred koruzno.

"Navadno ajdo smo dobili okoli leta 1420, tako nam govorijo zgodovinski viri," pravi Ivan Kreft. "Tatarsko ajdo pa so pri nas začeli v večjih količinah sejati leta 1815. Takrat jo je k nam prinesel baron Žiga Zois, ki je izvedel, da na Češkem raste ajda, ki je bolje prilagojena na neugodne vremenske pogoje, in tako rešil pred lakoto veliko število naših ljudi. A ker je tatarska ajda grenka, jo je ljudski glas posmehljivo poimenoval za cojzlo, kar seveda ni bilo laskavo ime."

Aprila 1815 je bilo namreč posebno leto. V Indoneziji je silovito izbruhnil vulkan Tambora, erupcija pa je povzročila močne klimatske spremembe, zato je bilo leto 1816 imenovano tudi "leto brez poletja". Nizke temperature zaradi vulkanskega pepela v zraku so spremljale lakota in bolezni in prav cojzla je marsikomu na naših tleh rešila življenje.

"Spomnim se še zadnjih kmetov, ki so pri nas gojili tatarsko ajdo, z izboljšanjem standarda pa so jo opustili. Takrat seveda se še nismo zavedali, da je prav tisto, kar je grenko v njej, najbolj zdravilno. Da so to naravni antioksidanti."

Ajda danes postaja vse bolj iskana tudi zato, ker ne prenese ne dognojevanj, ne herbicidov in je tako idealna kultura za bioživilo. Ni v sorodu z žiti, četudi iz nje delamo moko, njeni sorodniki so dresni, med bližnjimi sorodniki sta rabarbara in kislica.

Je napol divja rastlina, pravi dr. Kreft, ki se sama brani, sama zatira plevele in raziskave kažejo, da izloča naravne herbicide, snovi, ki zatirajo kalitev semen plevelov. Danes pač vse več ljudi hoče zdravo hrano, k popularnosti ajde pa je seveda nekaj dodala tudi nostalgija po starih časih. "Ne le v Sloveniji, povsod v Evropi in tudi v ZDA opažajo, da je element nostalgije in iskanja tradicionalnega prisoten. Ko so se naši ljudje izseljevali v Ameriko, so s seboj nesli tudi ajdovo kašo. Predvsem za Prekmurce to velja, obstajajo pričevanja. Nosili so jo zato, ker so z njeno prodajo prišli do prvega denarja v tujini. Kupovali pa so jo tisti rojaki v Ameriki, ki so se spominjali domače hrane. Bila je tudi zelo praktična odločitev - v tednih plutja na ladji bi ti lahko denar kdo ukradel, vrečo kaše pa že malo težje, pa še namesto vzglavnika je služila."

Pustite tablete, vzemite ajdo!

In kako je s trditvijo, da tatrska ajda zdravi raka? In z zdravilnostjo ajde nasploh? "Pred dnevi sem videl na polju ajde blizu Mengša, kako sta dve gospe nabirali rastline ajde za čaj, z listi vred. Če je le priložnost, vedno povem: nikar piti takšnega čaja poleti, kajti v listih ajde je fotosenzitivna snov. Podobno kot v šentjanževki. Če greste po pitju takšnega čaja na sonce, se pojavijo srbenje in kožni izpuščaji, v hujših primerih lahko pride tudi do poškodb oči. To je čaj za zimo in še takrat ne več kot skodelica dnevno. Za odličen čaj z vsemi antioksidanti je bolje vzeti dve, tri žlice kaše tatarske ajde na liter vode. Kar pa zadeva raka, pa je treba povedati, da ga ne zdravi, ampak preprečuje in sicer na dva načina. Najprej zato, ker vsebuje veliko naravnih antioksidantov - rutozida, kvercitrina, hiperozida - ki popravljajo poškodovane celice in je torej manj verjetnosti za razvoj rakavih bolezni. Hkrati pa za ajdo - tako navadno kot tatarsko - velja, da je za prebavila kot sirkova krtača, boljša od vsakega probiotičnega pripravka. Ima na poseben način obdelan škrob, ki se ne razgradi v prvem delu prebavnega trakta, kar pomeni, da ne pride veliko sladkorja v krvni obtok. Neprebavljen škrob se razgradi v debelem črevesu, kjer ga za svojo presnovo izkoristijo bakterije v črevesju, produkti fermentacije pa so tudi kratkoverižne maščobne kisline, ki varujejo sluznico. Nekateri danes uživajo tablete s kratkimi maščobnimi kislinami - naj raje vzamejo ajdovo kašo, pa bo ceneje in bolj naravno."

Prav zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primerna za bolnike s sladkorno boleznijo in ker ajda ne vsebuje glutena, jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Od znanosti v prakso

Pri raziskavah o zdravilnosti ajde dr. Ivan Kreft veliko sodeluje s Švedi, malo tudi zato, ker je tam opravil del svojega študija, pravi. V preverjanje o učinkovitosti je že leta vključena tudi dr. Blanka Vombergar, ravnateljica Višje strokovne šole Izobraževalnega centra Piramida v Mariboru, kjer njeni "živilci" kreirajo jedi iz tatarske ajde. "Spekli so piškote iz navadne in piškote iz tatarske ajde, ki smo jih peljali v Upsalo, v raziskavo pa sta bili zajeti dve skupini vzgojiteljic v otroških vrtcih, 60 oseb. Visoko so obremenjene s stresom - zaradi vlažnega okolja na severu in ker so otroci seveda živahni. Ena skupina je uživala piškote iz navadne, druga iz tatarske ajde, vsebnost zdravilnih učinkovin je bila analizirana, in čez dva tedna sta se zamenjali. V skupini seveda niso vedeli, katere piškote uživajo, enako tega niso vedeli zdravniki, ki so analizirali krvne izvide, merili odpornost itd. Izkazalo se je, da tatarska ajda prispeva k nižanju holesterola in da zmanjšuje utrujenost. Japonci so prišli do enakih ugotovitev pri poskusih na miših. Gre za prvo študijo na ljudeh in da se izkaže za verodostojno, mora enake rezultate pokazati vsaj še nekaj različnih študij. Nakazali smo pot in slej ko prej bo nekdo opravil še drugo, tretjo, četrto študijo."

Sodelovanje z mariborsko živilsko šolo je dolgoročno in je sodelovanje s prakso, pravi naš sogovornik. Zato na šoli že nekaj časa razvijajo in iščejo najboljše načine, kako tatarsko ajdo ponuditi ljudem v obliki čim bolj okusnih in privlačnih izdelkov.

Znanost ne sme biti nikoli v slonokoščenih stolpih, pravi dr. Kreft, vsak pravi znanstvenik skrbi za to, kako svoja dognanja prenesti v prakso, kot mora tudi vsak gospodarstvenik skrbeti, da je na tekočem z napredkom znanosti na njegovem področju. A če danes vemo, da je tatarska ajda sloveča po zdravilnih učinkovinah in se za povrh še sijajno obnese v neugodnih vremenskih razmerah, zakaj je ni več na naših poljih in zakaj jo je mogoče dobiti le v "butičnih" trgovinah z zdravo prehrano?

"Potrebujemo še nekaj let preverjanja, da bomo lahko svetovali kmetom najboljše načine pridelave in predelave. Imamo nekaj kooperantov, s katerimi sodelujemo pri setvah, a to so ljudje, ki gredo zavestno v riziko in se še skupaj učimo. Ta hip tatarska ajda še nima dovolj potrošnikov - če bi se je danes na trgu pojavilo 20 ton, je ne bi mogli prodati. Razvijati moramo izdelke - in mariborska šola to imenitno počne - in ljudi počasi navaditi nanje."

Danes je pri nas težko priti do semena tatarske ajde, še dodaja, luščenje kaše pa je tako zahtevno opravilo, da je v celi Evropi samo eden, ki obvlada ta posel in ne boste verjeli - imamo ga v Sloveniji. To je mlinar Tone Rangus iz Dolenjega Vrhpolja, ki je izdelal izvirni ajdov luščilec, ki deluje po enakem principu kot značilne stare slovenske stope.

Japonci in ajdovi žganci

Izdelke iz ajde so do popolnosti razvili Japonci, ki so tudi največji porabniki te rastline, ki ima domovino na obronkih Himalaje. Približno 90 odstotkov svetovne pridelave ajde se znajde v tako značilnih japonskih ajdovih rezancih. "Letošnjega ajdovanja v Šentjerneju se je udeležil tudi predsednik japonskega združenja testeninarjev Ryohei Ukai, ki je z nami sodeloval pri uvajanju ajde v Tasmaniji za najzahtevnejše japonske uporabnike ajdove moke. Pravi, da imajo resne možnosti, da bi japonske ajdove rezance Unesco zaščitil kot kulturno dediščino." Ryohei Ukai, ki ima v Tokiu veliko restavracijo japonskih rezancev, v katero "vodijo" dolge čakalne dobe in jo omenja tudi Lonely Planet, je sodelujočim na simpoziju in gostom prikazal način ročnega izdelovanja japonskih ajdovih testenin. Tudi dr. Ivana Krefta kot gostujočega profesorja pogosto zanese na Japonsko. In ker ga zanima tudi etnografski pogled na ajdo, je tam predaval tudi o ajdovih jedeh v Sloveniji. Naslednji dan so o predavanju pisali v časopisu in članek naslovili tako: "Tudi Slovenci poznajo ajdove žgance".

"In jih res," pravi naš sogovornik. "Kar je kar nenavadno, saj v vsej Evropi ajdove žgance kuhajo le pri nas in na avstrijskem Koroškem. "Ajdova zlevanka" pa je samo naša."

Avtorica članka: Glorija Lorenci

Vir: http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5954099

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 15 Jan 2014 11:56 Naslov sporočila:

Starši, preberite si tole ... pomembno je Exclamation

Vzemite si čas za enega najbolj jasnih, odkritih, neposrednih in utemeljenih pogovorov o cepivih. Vas zanima, kaj vedo zdravniki in zakaj v javnosti govorijo nekaj povsem drugega? Zakaj so otroci danes postali tako bolni? Zakaj tveganje, da bo otrok po cepljenju utrpel astmo, ekcem, alergije, poškodbe možganov, raka ni zgolj ena proti milijon? Zakaj otroške paralize ni odpravilo cepivo? Zakaj zdravniki ne bi sprejeli serije cepiv, ki jo rutinsko vbrizgavajo v otroke, četudi bi jim za to plačali 100.000 dolarjev? Kako dolgo medicina ve, da cepiva povzročajo smrt dojenčkov v zibelki? Zakaj medicina uporablja taktike zastraševanja in ne dovoli, da bi o cepljenju odločali sami?

Dobrodošli v današnji oddaji Fenomenalno zdravje. Sem dr. Jeff Hockings. Danes se bomo pogovarjali o cepljenju, ki je ena najbolj čustveno nabitih in kontroverznih tem v državi. Če imate otroke in razmišljate, da bi jih cepili, ali pa ste odrasel človek in razmišljate o cepljenju proti gripi, ostanite z nami, oddaja vam bo gotovo všeč, takoj se vrnemo.
Dobrodošli v oddaji Fenomenalno zdravje, ki je informativna in zanimiva, videli boste intervjuje z vodilnimi strokovnjaki na vseh področjih skrbi za zdravje, da boste lahko postali mnogo bolj informiran potrošnik. Zdaj pa je tukaj vaš gostitelj, doktor Jeff Hockings.

Dobrodošli nazaj, sem dr. Jeff Hockings in gledate oddajo Fenomenalno zdravje. Resnično sem srečen, da danes gostim pravo legendo v kiropraktiki, dr. Tedda Korena. Je ustanovitelj družbe Koren Publications, ki je največji dobavitelj pripomočkov za samozdravljenje pacientov, za zdravnike, in je razvila specifično tehniko samozdravljenja. Z nami se bo danes pogovarjal o cepljenju. Dr. Koren, dobrodošli v oddaji.
Vesel sem, da ste z nami. Najprej bi rad gledalcem povedal, kaj je bilo tisto, zaradi česar ste se začeli zanimati za cepljenje, vemo, da ste mednarodno znan strokovnjak na tem področju. Povejte nam, kako in kdaj vas je ta tema začela zanimati?
Kot veliko stvari v življenju, je bilo osebno. Rodil se je moj sin. Čeprav ga nisem želel cepiti, ker se že ob misli na to nisem dobro počutil in sem o tem veliko študiral, se mi je v podzavesti postavljalo vprašanje, ali res delam pravo stvar: naj sin ostane nekako nezaščiten, se je vredno zoperstaviti šolskemu sistemu, se je vredno ukvarjati s taščo ...

Točno.

Zakaj ga ne bi cepil? Tako sem začel študirati literaturo, brati znanstvene študije na to temo in odprl sem pločevinko s črvi. Spoznal sem, da je to, kar se pove javnosti, povsem nekaj drugega kot to, kar med seboj razpravljajo znanstveniki in zdravniki.

Se tudi drugi starši v državi in po svetu sprašujejo o cepljenju, ali je to samo nekaj, kar zanima peščico ljudi, ki se o tem pogovarja?

Ljudje so se vedno zanimali za cepljenje, zdaj pa se število teh ljudi povečuje kot še nikoli doslej. Wall Street Journal omenja, da je četrtina vseh staršev zaskrbljenih zaradi cepiv, ki jih dajejo njihovim otrokom. In zdaj, ko so cepljenje z raziskavo povezali z avtizmom, razvojnimi in vedenjskimi motnjami, učnimi težavami in zaostalostjo, starši postavljajo zelo vroča vprašanja in mnogi odklanjajo cepljenje. Celo medicinski časopisi razpravljajo, kako naj zdravniki ravnajo s pacienti v tej situaciji. Prej je zdravnik rekel samo »Jaz sem zdravnik in bom to naredil.« Zdaj pa ga sprašujejo, pa tudi veliko število zdravnikov je začelo dvomiti o cepljenju in ne kupijo vsega, kar se jim servira.

Vprašanje za milijon dolarjev: Ali so cepljeni otroci bolj zdravi kot necepljeni? Ker to je bistvo. Če nam govorijo resnico in če cepiva resnično delujejo, bi morali biti bolj zdravi od necepljenih otrok. Je tako?

Prišli ste do bistva te teme. Vsi starši bi radi imeli neko rešitev kot je cepljenje ali kaj podobnega, ker si želijo, da bi bil njihov otrok bolj zdrav. Ob tem si mislijo, da mora obstajati ogromno študij, ki dokazujejo, da so cepljeni otroci bolj zdravi od necepljenih. Niti ena študija ne prikazuje tega. Niti ena! Vedno več študij dokazuje, da je res prav nasprotno, da imajo cepljeni otroci avtizem, da imajo cepljeni otroci alergije, astmo, nevrološke motnje, šibkejši imunski sistem, motnje osebnosti, raka,... ne pa necepljeni otroci. Pred kratkim so naredili obsežno raziskavo med Amiši. Oni se ne cepijo. Med njimi bi moralo biti na stotine avtističnih otrok, pa ni niti enega.

Zanimivo.

Na Novi Zelandiji so naredili raziskavo, objavljena je bila v epidemiološkem časopisu, ki prikazuje, da je med cepljenimi otroci 25% takih, ki imajo alergije, astmo. Necepljeni tega nimajo. To kažejo raziskave z vsega sveta.

Noro. Tudi sam sem raziskoval, verjamem temu, kar govoriš. Ne cepim svojega otroka in svoje paciente učim enako. Najbolj pa se mi zdi zanimivo, da če cepiva resnično delujejo, kot pravijo, zakaj farmacevtske družbe, ki izdelujejo cepiva, ne delajo raziskav, ki bi primerjale cepljene in necepljene otroke. Če so prepričani, da je to, kar počnejo, dobro, potem si menda morajo želeti utišati ljudi, ki odklanjajo cepljenje ...
Mogoče so naredili raziskave, pa jih niso nikjer objavili. Tega ne vemo. Mislim, da te stvari pospravijo v predale in jih nikoli nikomur ne pokažejo in ne objavijo, ker bi jih prikazalo v slabi luči. To se ves čas dogaja z zdravili. Obstajajo članki, časopisi in medicinski viri, ki govorijo o resnično hudem problemu: Če študija pokaže, da zdravilo ali postopek ne deluje dobro, tega ne sprejmejo. Sprejmejo samo študije, ki prikažejo, da je nek izdelek dober.

Torej, če raziskava ne podpre njihove teorije, jo potisnejo skozi zadnja vrata in …

Točno tako in to je zelo pogosto, vedno več je takih člankov in razprav o vprašanju, zakaj so naši otroci v današnjem času tako zelo bolni? Morali bi imeti čudovito državo, hrano, bogato državo, še posebej, če se primerjamo z drugimi ... Zakaj so naši otroci tako zelo bolni? Poglejte ta dopolnilni pouk! Če vprašate učitelje dopolnilnega pouka, ki učijo že dolgo, recimo tiste pred upokojitvijo, ali je kaj drugače, kot takrat, ko so začeli v tem poklicu? Pogledajo te, kot da si prišel z Marsa, in rečejo: O moj bog, ko sem začel, smo jih imeli le peščico, sedaj pa je povsod polno takih otrok. Ali veste, da imamo zdaj tudi šole, ki so namenjene samo otrokom s tovrstnimi posebnimi potrebami? Ko sem hodil v osnovno šolo, se spomnim, da so bili na vsej šoli v Brooklynu trije otroci s posebnimi potrebami. Zdaj so razredi polni takih otrok in to šolam uničuje proračun. Od kod se je vzelo? Zakaj so naši otroci tako bolni, s kroničnimi boleznimi? Tega nismo poznali ... To se ni dogajalo pred uvedbo cepljenja.

Zanimivo se mi zdi, da zdravniki o cepljenju rečejo, da ja, mogoče je sem in tja kakšno majhno tveganje, ampak da so prednosti cepljenja večje od morebitnih stranskih učinkov. Je to, kar pravijo, res? So resnično prednosti toliko večje od morebitnih stranskih učinkov?

To je bistvo. Ljudje bodo pristali na poseg, če bodo mislili, da bodo s tem pridobili in da je možnost, da bodo poškodovani, zelo majhna oziroma minimalna. Že pred leti, kadar so ljudje vprašali zdravnika, kakšna je verjetnost, da bo njihov otrok paraliziran oziroma poškodovan zaradi cepiva, jim je zdravnik rekel, da se to zgodi enemu na milijon. Potem pa so prišle na plan študije, ki dokazujejo, da ima eden od 160 otrok nevrološke poškodbe. Dr. Harris Coulter, medicinski zgodovinar, navaja verjetnost, da bo po cepljenju resno poškodovan eden od petih ali šestih otrok. Njegova dognanja so stara 20 let in mislim, da so za današnji čas te številke prenizke. Poglejte, koliko otrok ima danes alergije, astmo in nevrološke motnje ... približno eden od dveh. Zdravniki to vidijo in rečejo, no ja, mogoče je pa to zaradi onesnaženja, a poglejmo primer: Moj prijatelj je pol leta zdravnik na Kubi, sicer živi v Angliji, ko je v Havani, je nebo jasno, nobenih plinov, avtomobilov, nobenega onesnaževanja, toda velik del ljudi ima inhalatorje, če jih ne morejo dobiti, pa trpijo zaradi astme. Povedal mi je, da je komunistični režim uvedel obvezno cepljenje za vse in posledica je grozna epidemija astme na Kubi. Na svetu so mesta, ki so izjemno onesnažena, na primer Mehika ali Džakarta v Indoneziji ... tam astme skoraj ne poznajo. Ker zelo malo cepijo.

Kaj pa otroška paraliza? Veliko se pogovarjam z ljudmi, ki ne poznajo mojih pogledov na cepljenje, in mi pravijo, da smo otroško paralizo izkoreninili s cepljenjem, da so zato cepiva super, ker otroške paralize ni več ...

To je zagotovo ena največjih laži, ki jih je medicina kadarkoli promovirala. Otroška paraliza je bila od nekdaj znana kot bolezen, povzročena s toksičnimi kemikalijami, kot so svinec, arzen, nekateri pesticidi, in kot zastrupitev s težkimi kovinami. Otroška paraliza se je prvič pojavila, ko so začeli v gospodinjstvih množično uporabljati pesticide in insekticide v pršilih. Otroci so začeli obolevati za akutno mlahavo (flakcidno) paralizo. Mimogrede, ta paraliza se Še vedno pojavlja po vsem svetu. Zakaj se ne imenuje otroška paraliza? Zato, ker naj bi otroško paralizo vendar izkoreninilo cepljenje! Imata iste simptome, ampak - ni otroška paraliza. Otroška paraliza je znana po tem, da jo povzročijo pesticidi in zastrupitve s toksini. Mislim, da je bilo okrog leta 1930, ko je Anglija zagrozila, da ne bo več uvažala sadja iz Amerike, ker je pri njihovih otrocih to škropljeno sadje povzročalo paralizo. Paraliza je pri otrocih začela izginjati, ko so začeli spreminjati zakone v zvezi s pesticidi in poostrili njihovo uporabo. Salkovo cepivo proti otroški paralizi so uvedli leta 1955, a do takrat je bilo otroške paralize le še tretjina v primerjavi z letom 1952. Brez cepiva je obolevnost upadla za dve tretjini zato, ker so nehali uporabljati oziroma zmanjšali uporabo pesticidov. To je res bizarno, saj ta otroška bolezen ni bila bolezen revnih narodov, epidemije naj bi se pojavljale med bolnimi, umazanimi in revnimi... pa se je pojavljala v bogatih državah – Kanada, Anglija, Švedska... Tukaj se je najprej pojavila, ne v Indiji, Afriki ali Južni Ameriki. Zakaj bi zdravi otroci obolevali za to boleznijo? Zato, ker so uporabljali pesticide! Otroško paralizo zdaj najdemo na območjih, kot je Nigerija, ki je močno onesnažena in kjer je vrsta naftnih in kemičnih tovarn. Torej, otroška paraliza je začela izginjati takoj, ko so spremenili zakone v zvezi s toksičnimi snovmi. Nikoli niso dokazali, da otroško paralizo zares povzroča virus. Virusa niso nikoli izolirali. Pogovarjal sem se z znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, in z ljudmi, ki so to raziskovali, kategorično in iskreno so mi zatrdili, da virusa otroške paralize niso nikoli izolirali. Nikoli ni bilo dokazano, da ta virus povzroča otroško paralizo.

Veliko ljudi ne ve, da je otroška paraliza začela izginjati tudi v državah, kjer niso nikoli cepili proti njej. To cepivo pa naj bi bilo v Ameriki zaslužno za to, da smo se te bolezni znebili…
Res je, Robert Mendelsohn, slavni pediater, je zapisal, kako neki je cepivo proti otroški paralizi zaslužno, da ni več otroške paralize, če pa je izginila tudi v krajih, kjer cepiva niso skoraj nikoli uporabljali?

Tako je, in to ljudje kar pozabijo ali samo pometejo pod preprogo?
Ko imamo opraviti z dejstvi, ki niso enaka našemu sistemu kulturnih prepričanj, bomo spremenili sistem kulturnih prepričanj, kar je zelo težko in boleče, ali pa bomo ignorirali ta dejstva.

Ko se nekdo cepi, ali se to usidra v njegovo telo in se škodljivi učinki ne bodo pokazali še leta in leta?

To je zanimivo, ker nihče še ni opravil dolgoročnih raziskav na cepljenih otrocih. Kako dolgo opazujejo otroka po tem, ko je cepljen, da bi videli, če cepljenje povzroča poškodbe? To vprašam zdravnike na svojih seminarjih in odgovorijo mi, da nekako leto ali dve, šest mesecev, deset let, … karkoli. A če pogledate cepljenje proti hepatitisu B in njegova navodila za uporabo, ki jih je izdal Merck, potem izveste, da so otroke po cepljenju spremljali 4 dni! Mislim, da so najdlje spremljali otroke po cepljenju z enim od cepiv proti ošpicam, in sicer je bilo to dva tedna. Toda nevrološke posledice, avtoimunske bolezni, rak in ostale bolezni se lahko razvijejo po več mesecih ali letih. Minejo lahko recimo tri leta, ko otrok razvije neko hudo obliko bolezni, mi pa ne vemo, od kod je prišla, in zdravniki povedo staršem, da je to pač nesreča ali slabi geni... med tem pa je bil otrok cepljen že s 50, 60, 70 cepivi. Povprečen 6-mesečnik danes v Ameriki do trenutka, ko je star 6 mesecev, če so sledili cepilnemu programu, prejme 45 cepiv! 45 do 6 mesecev starosti, to je najslabše od vseh držav na svetu. Naš znanstvenik se je pogovarjal o tem, ko je delal študijo na Škotskem in Irskem. Kadarkoli je potoval tja in povedal zdravnikom, kakšen cepilni program je v Ameriki, so vsi mislili, da se šali. Niso mu verjeli, rekli so mu: »To ne more biti res, to si si zagotovo izmislil. Nihče ne bi cepil otroka z razvijajočim se imunskim sistemom, z nezrelim imunskim sistemom, s tako velikim številom cepiv.« Obstaja nekaj cepilnih zagovornikov, ki si veliko upajo in že mnogo let promovirajo test oziroma izziv, in sicer gredo do proizvajalca cepiv, do zdravnikov, raziskovalcev, ki forsirajo cepiva, in jim rečejo: »Damo vam ček za sto tisoč dolarjev, če si boste vbrizgali vsa cepiva, ki jih mora dobiti otrok.« Niti eden se doslej ni strinjal, da bi to naredil. Vsi rečejo, žal mi je, ne, ne, ne,... Lahko jih vbrizgajo majhnim otrokom, ker ne znajo ubesediti, kaj se dogaja. Torej, kdo dobi največ cepiv in zdravil v tej državi? Najstarejši in najmlajši, oboji najbolj nemočni.

Rad bi, da spregovorite še o tem, mogoče malo izven današnje tematike, pa vseeno se mi zdi zelo pomembno, da gledalci izvejo, da si je ameriška vlada izmislila nekaj, čemur se reče Nacionalni zakon o poškodbah po cepljenju, za starše, ki imajo otroke, ki so dejansko poškodovani ...

… da, to je sistem za prijavljanje težkih, neželenih učinkov po cepljenju, kamor naj bi prijavljali take reakcije, a jih ne. Naj omenim, ker ste me vprašali, čeprav je izven teme: Prednosti cepljenja proti tveganju stranskih učinkov… Da bi poznali prednosti in tveganja cepljenja, morate vedeti, kateri so ti stranski učinki. Če cepimo tisoč otrok, moramo vedeti, koliko jih cepivo poškoduje, le tako vidimo, kakšne so prednosti v primerjavi s tveganjem. Tega nihče ne ve. Nihče ne ve, kakšne so možnosti, da bo vaš otrok poškodovan s cepivi. Zaradi zelo dobrega razloga: nihče o tem ne poroča. Študija ameriške agencije za hrano in zdravila FDA ugotavlja, da prijavijo samo eno od desetih hudih reakcij po cepljenju. Se pravi, da je od desetih otrok, ki so poškodovani, reakcija samo pri enem prijavljena. To je vladna študija, zato jo je treba jemati z rezervo. Obstaja še ena študija, ki jo je naredil proizvajalec cepiva in je pokazala, da so prijavili samo enega od 50 primerov, kjer so imeli ljudje hude stranske učinke po cepljenju. Torej med 50 otroci, ki so poškodovani s cepivi, je samo en primer prijavljen vladnim organom. Naredili so še eno študijo, v povezavi s cepivom proti rota virusu, ki so ga kasneje umaknili s trga, kjer poročajo, da je bila prijavljena samo ena od 500 reakcij po cepljenju. Kako naj potemtakem vemo, koliko otrok je poškodovanih po cepljenju, če pa ne prijavljajo stranskih učinkov? Ne moremo narediti primerjave med prednostmi in slabostmi cepljenja ali, kot se reče, analize stroškov koristi, ker to ni mogoče. Kako lahko potemtakem zdravnik reče, da je cepivo varno, če ne prijavljajo stranskih učinkov? Torej ne vedo, koliko otrok je že bilo poškodovanih, in ne vedo, če je cepivo res varno. Če je en otrok od dveh poškodovan s cepivom, bi morali starši morda to vedeti. In če ni tako, bi morali staršem tudi povedati. Vsaj raziskavo naredimo! A vlada teh raziskav ne dela.

Neverjetno …

… da, res je neverjetno, poglabljanje v cepiva je podobno kot jesti čips, nikdar nimaš dovolj… bolj ko sem študiral gradivo, bolj me je vleklo, več sem ga moral prebaviti. Bil sem šokiran nad vsem, kar sem prebral, in šokiran sem še danes. Še vedno sem v šoku, ker je v Ameriki tako malo ljudi, ki jim je sploh dovoljeno govoriti o tej temi, o drugi plati cepljenja, zato je tudi vaša oddaja tako dobra. Novinarji napišejo, kako so cepiva dobra, sploh ne podvomijo, se ne sprašujejo, če je to res, ne bodo šli do znanstvenika in rekli: Nam lahko poveste, je to dobra zgodba, ali to drži, je to prava znanost? Vsak teden beremo v novicah, v vseh največjih časopisih, o novih medicinskih prebojih. Vsak teden pišejo o novostih v medicini, vsak teden pišejo o novem zdravilu, ki bo ozdravilo raka. Kaj se je zares zgodilo? Rak je hujša bolezeni kot kadarkoli doslej. Kako, če smo dobili že 42 novih zdravil proti raku ta mesec? Seveda, zdravila niso delovala, ko so jih umaknili s trga, niso zasedla naslovnic časopisov. Na žalost nam ne povejo uravnotežene zgodbe. Želel bi si, da bi imeli mediji objektivne znanstvenike, ki bi delali zanje, in ko bi nacionalni inštitut za boj proti raku ali farmacevtska družba rekli, to zdravilo ali to cepivo je varno in učinkovito, bi ta oseba lahko pogledala v literaturo in povedala, če je članek veljaven. Naročen sem na medicinske časopise in ljudje me vprašajo, zakaj. Odgovorim, da zaradi zabave. Ko bereš tak časopis enkrat na mesec ali na teden, odvisno, kako izhaja, vidiš članek, kako dobro je neko zdravilo, in si rečeš, ok, to je študija. Čez teden, dva ali tri pa prebereš pisma uredniku, ki ta isti znanstveni članek raztrgajo in ga označijo kot najslabšo študijo vseh časov in celo grozijo avtorju, ker laže in zavaja, ampak to seveda ni doseglo naslovnic tri tedne prej. Ko pride do poračuna, je vse tiho, mediji bi se res morali tega zavedati. Kar nazivamo z »znanostjo«, je svet vročih nasprotovanj in različnih mnenj.

Pojdiva k temi, ki je zelo čustvena za mnogo staršev, to je smrt v zibki (SIDS). Ali cepiva… oziroma ali lahko cepiva povzročijo smrt v zibki?

Že kar nekaj časa je znano, da cepiva ubijajo otroke. V tridesetih letih so se začele pojavljati take raziskave, ko so uvedli cepivo proti oslovskem kašlju. Otroci so umirali po tem cepljenju, dobili možganske poškodbe ...

… tako je.

Mnogo let pozneje so na Japonskem spremenili starost, v kateri so cepili. Na začetku so cepili po istem programu kot Američani, pri dveh, štirih in šestih mesecih in tako naprej. Potem so to spremenili, ker je 35 otrok umrlo po cepivu DTP (davica, tetanus, oslovski kašelj). Spremenili so zakon in rekli, da ne sme biti cepljen noben otrok pred drugim letom starosti.
Ok.
… ko se je to zgodilo, je sindrom smrti v zibki oziroma SIDS na Japonskem izginil.

Neverjetno.
Izginil je skoraj popolnoma. Nekaj let kasneje, ker zdravniki pač ne marajo, da se jim reče, kaj naj delajo, so uvedli prostovoljno, ni bilo obvezno, ampak prostovoljno, da lahko cepijo tudi prej. Seveda starši niso korakali gor in dol in zahtevali, da se njihove otroke cepi prej, a se je spet začelo cepiti prej, ker so se tako odločali zdravniki. Smrti v zibki je bilo naenkrat štirikrat več. In potem so začeli v Ameriki z gibanjem, da je treba dojenčke k spanju polagati na hrbet. Oho, otroka v posteljico ne odlagajte na trebuh, če ga boste položili na trebuh, bo to povzročilo smrt v zibki… Na tisoče let že mame polagajo otroke spat na trebuh in nismo imeli toliko smrti v zibki. Smrt v zibki sploh ni omenjena v nobeni medicinski literaturi ali časopisu prej kot v petdesetih letih. O tem so začeli pisati šele po tem, ko smo začeli otroke množično cepiti, šele takrat so pojav prvič prepoznali kot tak. Torej že tisoče let matere otroke polagajo na trebuh, ni smrti v zibki, na enkrat pa smrt v zibki povzroča ležanje na trebuhu. »Gibanje Hrbtno v spanje« pritiska, da se otroke daje spati na hrbet... in zdaj, zanimivo, to piše v časopisu Wall Street Journal, imajo otroci plosko, ravno zadnjo stran lobanje. Ravno! Ker jim ne dovolijo, da se obrnejo in premikajo. In kakšen je medicinski odziv na to? Operacija! Operacija lobanje, da jo popravijo. Je skoraj smešno, toda v resnici tragično. Tragikomična zgodovina medicine. Pred kratkim je izšla študija, ki jo je objavil znanstveni pediatrični časopis in prikazuje, da je gibanje »Hrbtno v spanje« popoln polom. Število smrti v zibki se ni spremenilo. Spreminja se zgolj diagnoza, rečejo, da je smrt zaradi tega in onega, a število smrti se ni spremenilo. Na koncu so napisali, da je to gibanje popolna farsa.

Tudi mene se je dotaknilo, ker sem tudi sam raziskoval. Poklical sem v pisano mrtvaškega oglednika, kjer delajo obdukcije na otrocih, ki naj bi domnevno umrli zaradi smrti v zibki. Prosim sem jih, naj mi povedo razliko med diagnozo otroka, ki naj bi umrl v zibki, in otroka, ki je umrl zaradi poškodbe s cepivi. In mi niso znali povedati nobene diagnostične razlike.
Ne vidijo razlike…

… In potem se mi postavlja vprašanje, koliko otrok dobi diagnozo smrti v zibki, čeprav bi morali dobiti diagnozo poškodba s cepivi.

Ste jih vprašali?

Ja, a seveda ni mogel odgovoriti na moje vprašanje.
Smrt v zibki (SIDS) je zelo zanimiv pojav. Mimogrede SIDS pomeni sindrom nenadne smrti dojenčka iz neznanega vzroka. Zdravniki trdijo, da ga ne povzroča cepljenje, ampak že ime pove, da ne vemo, kaj ga povzroča, to so igrice... Če pa pogledate statistiko, kdaj se pojavi smrt v zibki, vidite, da so vrhovi pri dveh, štirih in šestih mesecih. Naključje? DTP cepijo ravno pri dveh, štirih in šestih mesecih starosti. In ko jim to poveš, rečejo, kakšno naključje, kajne. Medicina je taka. Morale bi obstajati televizijske oddaje, ki bi prikazovale, kako neverjetno nora je postala moderna medicina in kako nevarna. Mislim, da farmacija teh oddaj ne bi financirala, mogoče je to problem.

Še eno osnovno vprašanje: Ali je cepljenje, tako kot se izvaja v naši državi, resnično izkoreninilo otroške bolezni, za katerimi bi sicer zbolevali?

To je zelo dobro vprašanje. Če pogledate statistiko oslovskega kašlja, je smrtnost upadla za 99% že pred uvedbo cepljenja - 99% upad smrtnosti! Ošpice: 70% upad smrtnosti pred uvedbo cepljenja. Moja najljubša bolezen je škrlatinka, no, ni mi ravno všeč, je pa dobra za primerjavo. Če pogledate škrlatinko in oslovski kašelj, vidite, da sta bila največja ubijalca tukaj zgoraj, osnovna linija, X otrok na 100 je umrlo zaradi škrlatinke ali oslovskega kašlja in smrtnost je začela upadati in je dalje padala skoraj do ničle. A zanimivo je, da ni bilo nikoli cepiva proti škrlatinki, pa je izginjala. Za oslovski kašelj so uvedli cepivo, pa je smrtnost enako izginjala. Torej ni nobenega dokaza, da cepiva res rešujejo življenja. Prav nobenega. Če pa pogledamo statistiko otroške paralize, kot primer, se je pojavnost te bolezni podvojila, ko so uvedli Salkovo cepivo. Podvojila. Spremenili so sicer diagnozo in ime bolezni – v akutna flakcidna paraliza in meningitis. Še vedno imamo veliko otroške paralize, samo da je ne imenujemo več tako.
Imenuje se drugače …

Da. Kako bi lahko bila otroška paraliza, saj je otrok vendar cepljen! Otrok ne more imeti otroške paralize, torej ima meningitis. Seveda je bolezen videti kot otroška paraliza, ampak to pač ne more biti.

Torej, ko je upadala pojavnost otroške paralize, se je istočasno dvigal meningitis. Ista bolezen z drugim imenom.
Tako je. Okrožje Los Angelesa ima študije na to temo. Če pogledate njihove opombe, epidemiologijo, je ne imenujejo več otroška paraliza, ampak meningitis. Otroška paraliza je v registrih izjemno upadla po uvedbi cepljenja, meningitis pa je istočasno vrtoglavo porasel.

In to je ista bolezen?

Izkazalo se je, da je meningitis oziroma encefalitis (vnetje možganov) posledica cepljenja, in to je zapisano v medinski literaturi. Eden od verjetnih vzrokov avtizma naj bi bil subklinični meningitis oziroma encefalitis, ko se vname možgansko tkivo in poškoduje živčevje. To bi lahko bil tudi glavni vzrok smrti v zibki. Če se vname vagusni živec, ki uravnava tudi dihanje, če je ta živec poškodovan, otrok preprosto neha dihati.

Greva k naslednjemu vprašanju. Kaj naj bi cepljenje po mnenju njegovih zagovornikov doseglo?

Ideja je, da ti cepivo da eno malo majčkeno bolezen in od tega naj bi pridobil imunost. Ampak to je zelo naivna predpostavka, ker cepivo ne vsebuje samo mikrobov ali bakterij ali koščkov genskega materiala ali toksin bolezni, ampak še aluminij, živo srebro, formaldehid in mnogo drugih kemikalij. Toksični zvarek, kot ga je poimenoval eden od znanstvenikov.

To so vse kancerogeni …

… vsi povzročajo raka. Če iščete študije, ki preučujejo, ali cepiva povzročajo raka, boste videli, da taka študija ne obstaja, niti eno samo cepivo ni bilo preučeno z vidika, ali povzroča raka. Niti eno. Nobene študije ni niti na živalih, ali cepivo lahko povzroči raka. To je zanimivo, celo šamponi morajo biti testirani, cepiva pa ne, pa jih vbrizgavamo otrokom. Kaj je bolezen številka ena, ki danes ubija otroke? Rak!

To naju vrne na misel, ki ste jo rekli prej, študije so morda narejene, a zagotovo niso objavljene.

Absolutno.

… če bi kakšna študija pokazala, da cepiva povzročajo raka, je ne bi objavili, saj to ne bi pripomoglo k cilju: prodati toliko cepiv, kolikor je le mogoče.
Se spomnite starega citata Marka Twaina: »Dokazi ne lažejo, a lažnivci lahko dokazujejo«? Če pogledate nekaj študij, boste opazili, da nekatere sicer objavijo, ampak jih predelajo na bizaren način, da bi bilo videti, kot da so cepiva varna. Na primer, pred kratkim je izšla študija o avtizmu, ki jo je objavil Nacionalni inštitut za zdravje in ki prikazuje, da imajo otroci, cepljeni s cepivi z vsebnostjo živega srebra, 20-25% več nevroloških motenj. Otroci, ki so cepljeni s cepivi brez živega srebra, imajo ravno tako nevrološke motnje, ker živo srebro ni edino, ki jih povzroča, a če je živo srebro dodano cepivu, imajo 20-krat več nevroloških motenj, učnih težav in podobno. Vlada je izdala študijo in to je povzročilo nervozo, zato so sklicali skrivni sestanek v zvezni državi Georgia, kjer so si predstavniki vlade in farmacevtskih družb zadali, da podatke »obdelajo«. Študijo so štirikrat predelali. Začeli so brisati in dodajati številke, spreminjati števec, imenovalec. Na koncu je ena študija pokazala, da cepljeni s cepivom, ki vsebuje živo srebro (živo srebro dokazano povzroča poškodbe živcev in možganske okvare) ... številke so obdelali tako temeljito, ti fantje so super, tako temeljito, da so ustvarili študijo, ki dokazuje, da cepiva naredijo otroke bolj zdrave in da so dobra za njihove možgane ... in potem so le pogledali in rekli, pretiravali smo fantje, vrnimo se malo, in objavili študijo, ki dokazuje, da so ta cepiva čisto v redu. Toda javnost je izvedela za posnetke, na katerih se sliši, kaj so se pogovarjali: »Glede na te podatke, ne vem, ali želim, da so moji otroci cepljeni.« To so se vrhunski zdravniki in raziskovalci pogovarjali med seboj, potem pa zmanipulirali podatke, ki zdaj javnosti prikazujejo, da so cepiva varna.

Kaj pa starši, ki mislijo, da so cepiva res pomagala izkoreniniti bolezni, bla bla bla ... Če pogledamo večino šol, opazimo epidemije ošpic, mumpsa itd., 85-99% otrok je cepljenih, pa še vedno zbolevajo za ošpicami in mumpsom.

Študije prikazujejo epidemije ošpic med 100% precepljeno populacijo. Pred kratkim se je tu v Ameriki pojavila epidemija mumpsa. Skoraj vsi otroci, ki so dobili mumps, so bili cepljeni. Zdravniki vam ne povedo, da cepljenje proti mumpsu zatre bolezen, vendar ljudi pusti nezaščitene. Če dobite ošpice, mumps, itd., ko ste starejši, pa je to mnogo bolj nevarno. Mnogo bolj. Če zatirate norice, ki so bile vedno neškodljive … verjetnost, da nekdo hudo zboli in umre zaradi noric, je enaka, kot če bi zadeli na loteriji, eden na mnogo milijonov. Otroci, ki so dobili norice in umrli, kar je zelo redko, so imeli pridružene še druge bolezni. Bili so na kemoterapiji, ki zatre njihov imunski sistem, ali pa so dobivali steroide in antibiotike, ki ga poškodujejo. Če bi otroke pustili pri miru, naj imajo norice, bi bilo v redu, to velja za mnoge otroške bolezni.

Greva k naslednjemu vprašanju: ali lahko cepiva povzročajo raka?

Študije kažejo, da je to dejansko res. Tu imam nekaj, nerad gledam v svoje zapiske preveč, a napisal sem knjigo na to temo z naslovom »Cepljenja v otroštvu: vprašanja, ki jih morajo vprašati vsi starši«. V njej lahko preberete mnogo takih vprašanj, o katerih se pogovarjava, do podrobnosti, knjiga vsebuje reference, znanstvene študije, povezave, kje iskati več informacij, priložen je tudi avdio CD, kjer 45-50 minut razlagam osnovna vprašanja. To je zelo močna tema.

Ljudje si lahko na vaši spletni strani, ki je napisana na ekranu, knjigo naročijo. Knjiga je fenomenalna, tudi sam jo imam in se res spusti v veliko vprašanj, ki jih danes pokrivava, je neverjeten vir odgovorov, ki bi jih moral poznati vsak starš. Mislim, da je odlična vaja, da pokličeš nekaj pediatrov in jim taka vprašanja postaviš in poslušaš odgovore. Je precej smešno, ko slišiš, kako se povlečejo nazaj, se trudijo braniti svoj položaj, saj zagovarjati tega ne morejo.

Predaval sem že zdravnikom, no, zdravniki so bili med občinstvom in prišli so k meni in me vprašali: »Kje si dobil te informacije?« Mislil sem, da so razburjeni, seveda so bili, ampak so bili razburjeni zaradi mene. Vprašal sem jih: »Zakaj? Saj je vse v knjigi, vse lahko preverite.« In rekli so mi: »Tega še nikoli prej nismo slišali, tega nam nihče na medicinski fakulteti ni povedal. Tega nisem vedel.« Nekateri ljudje, ki kupijo material na temo cepljenj, so zdravniki in farmacevti, ki zapuščajo temno stran in prihajajo na voz izobčencev ter pričenjajo predavati o nevarnostih cepljenja. V katalogu imamo navedene medicinske strokovnjake, ki sedaj snemajo DVD-je na to temo in povejo: »Poglejte, to je v vladnih materialih, ki jih javnost ne vidi, ker večina ljudi ne bere medicinskih časopisov ali vladnih študij, ampak poglejte, kaj nam zares govorijo, in to je šokantno.« Da se vrneva k raku, našel sem nekaj zanimivih citatov, ker leta nazaj je bilo zelo malo raka in zelo malo cepiv, imel si celotno populacijo ljudi, ki niso bili cepljeni in nato so se začeli cepiti. Črne koze je bilo prvo cepivo, ki je postalo popularno. Torej bili stai dve populaciji, cepljena in necepljena, in zdravniki so začeli opažati razlike. Tukaj jih je nekaj, citiram: Dr. W. B. Clark, dr. med.: »Rak je bil praktično nepoznan, dokler se ni začelo cepiti proti črnim kozam. Še nikoli nisem videl primera raka na necepljeni osebi.« Tu je še en zdravnik, kirurg dr. Herbert Snow, dr. med.: »Prepričan sem, da je 80% smrti zaradi raka povzročenih s cepljenjem proti črnim kozam.« Zelo znano je tudi, da povzroča resne in trajne bolezni srca. Še nekateri: Dr. Forbes Laurie, dr. med., direktorica onkološke bolnišnice Metropolitan v Londonu: »Prepričana sem, da je povečana pojavnost raka posledica cepljenj.« Pa še veliko gradiva je. Kar nekaj takih študij obstaja. Vprašanje je, zakaj ne moremo narediti take študije danes, ali niso zdravniki sami tega opazili? Seveda ne, saj so skoraj vsi cepljeni in rak dandanes postaja številka ena med ubijalskimi boleznimi v Ameriki, kmalu bo presegel srčno bolezen, ki je zdaj številka ena. Vedno več in več je raka in zdravniki ga ne morejo pozdraviti. Morda ga pa povzročajo.

Ko sem še delal kot zdravnik, je imelo veliko otrok, mojih pacientov, levkemijo. Spoznal sem še nekaj drugih, ki so jo ravno tako imeli, zato sem vprašal vsakega starša: »Ali je bil vaš otrok cepljen?« Vsi so odgovorili: DA. To sem raziskoval dalje in še nikoli nisem videl necepljenega otroka, ki bi imel levkemijo. Vedno se je to dogajalo cepljenim otrokom, 100% korelacija. Nisi videl levkemije pri necepljenem otroku.
Seveda in to bo podobno pri avtizmu, astmi, alergijah... Robert Mendelsohn, svetovno znan pediater, je rekel: »Smo zamenjali ošpice in mumps za levkemijo in raka?« Rekel je, da je svojo kariero začel s cepljenjem otrok, zdaj pa staršem govori, ne cepite, imeli boste bolj zdrave otroke.

To je popolnoma logično, še posebej, če pogledamo levkemijo. Kaj sploh je levkemija? Je krvni rak. Kam pa preidejo vbrizgana cepiva?

V kri.

To je povsem logično. Ampak ljudje, kot da ne morejo povezati dejstev med seboj, to je neverjetno.
… in potem začneš razmišljati, zakaj bi ljudje sploh želeli cepiti svoje otroke.

… še posebej, ko vidijo, izvejo, kakšne so sestavine, ki ste jih omenili prej, rakotvorne snovi. Kako si lahko razumen človek dovoli te snovi vbrizgati?
Formaldehid v roki mojega otroka? Seveda! Živo srebro, ki povzroča poškodbe možganov? Jasno! Zato je tudi toliko Alzheimerjeve bolezni.

Tu je torej že naslednje vprašanje: Starši, ki so to spoznali… je kakšen način, da se legalno izognejo cepljenju svojega otroka?

Da, v vsaki ameriški zvezni državi je to mogoče. Zakoni pravijo, ... videli boste velike oglasne plakate, kjer piše: »Zakon pravi: ni cepljenja, ni šole.« To je samo del zakona. Drugi del pravi: »Če cepiv ne želite, ni treba, da jih dobite.« Nekatere države so malo bolj zapletle. Recimo Kalifornija, Pensilvanija, Arkansas in druge imajo filozofsko oprostitev, ki pravi »ne želim«, ali pa versko izjemo, ki pravi: »v to ne verjamem, tega ne želim v telesu svojega otroka«. To je sprejemljivo in to je vse, kar morate narediti. Mislim, da sta samo dve državi v ZDA, ki dovolita zgolj medicinske oprostitve, Zahodna Virginija in Misisipi. Vse ostale imajo medicinske, verske in filozofske oprostitve obveznega cepljenja. Kanada pozna ustavno pravico izbire, državljani lahko rečejo cepljenju ne, a tega ne vedo vsi, le malo ljudi pozna zakone. Šolniki in zdravniki prav tako ne poznajo zakonov in govorijo, da brez cepljenja ni šolanja, toda to preprosto ne drži. Legalno se lahko izogneš cepljenju in izšolaš otroke brez težav.

Zdi se mi, da to meji na kriminal, veliko staršev otroke cepi samo zato, ker mislijo, da otroci cepiva potrebujejo, da bodo lahko šli v šolo, ne pa zato, ker bi mislili, da je to dobro za njihovo zdravje. Mislijo si: »Ja seveda, moram ga cepiti, preden gre v šolo, da bo lahko vpisan.«

Ko bi vsaj začeli cepiti šele, ko so otroci stari 5, 6 let, tako bi imeli veliko bolj zdrave otroke ... Ampak cepljenje se začne ob rojstvu, pri mesecu, dveh mesecih, ko je škoda mnogo večja. Če bi bilo to zaradi šole in je to edini argument, ki ga ponudiš staršem, da bi naredili drugače, torej da rečeš: »Počakajte vsaj, da gre otrok v šolo, ne dajte mu ničesar, dokler ne bo star 5 let,...« Zakaj moramo dati novorojenčku cepivo proti hepatitisu B ali HIV, če ne bo šel v šolo, dokler ne bo star 5 ali 6 let … To je žalostno.

Starši mislijo, da morajo pokazati cepilno knjižico, preden gre otrok v šolo, kar je noro ...

Ne, ni treba.

Zelo sem hvaležen, da ste prišli v mojo oddajo.

Za ljudi, ki bi radi več informacij, je na dnu ekrana čez celotno oddajo izpisan vaš kontakt, in starši, ki to gledajo in želijo več informacij o izjemah in vire, vse to dobijo na vaši spletni strani ...
Moja knjiga vsebuje informacije, kam se je treba obrniti za izjeme, kam se obrniti za vse, kar sem povedal. Knjigo sicer oglašujem kot pripomoček za pogovor s seboj, s sorodniki, zdravniki, medicinskim osebjem. Postavite jih pod drobnogled. Sprašujte jih.

Spodbujam ljudi, ki naju gledajo, da postavljajo vprašanja, ker je to edini način, da bodo kaj izvedeli. Zahvaljujem se vam, da ljudem pokažete drugo plat medalje, saj je ta trenutek v naši državi prikazana samo ena plat, in to je, da morate cepiti, da ste neprimerni starši, če ne cepite, da otroka ne morete vpisati v šolo, če ga ne cepite, da bo vaš otrok umrl zaradi teh bolezni, če ga ne cepite. To je vse, kar starši slišijo.
To so samo zastraševalne taktike, ki ne temeljijo na znanju in razumevanju. Če bi zdravniki povedali ljudem resnico in jim pustili, da se sami odločajo, bi živeli v mnogo bolj zdravem in zadovoljnem svetu.

Tedd, zahvaljujem se vam za obisk, pridite še, vem, da bi se o tem lahko pogovarjala še ure, hvala za vaš čas in ker ste znanje delili z našimi gledalci.

Hvala, Jeff.
Hvala Tedd.

Vir:
http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=212

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 17 Jan 2014 23:40 Naslov sporočila:

Kalijev askorbat pri rakavih obolenjih

Kalijev askorbat z ribozo pomaga pri zdravljenju raka
Vse pogosteje slišimo, da je ta ali oni zbolel ali umrl za rakom in samo upamo lahko, da se to nam ne bo nikoli zgodilo. Sama sem zbolela za rakom na prsih, zato dobro poznam občutek ko ti zdravnik sporoči diagnozo. Tako kot skoraj vsak, ki ima diagnozo rak, sem v obupu ure in ure brala knjige, revije in članke na internetu, da bi našla »čudežno zdravilo«.

Ravno v tem času je po Sloveniji dr. Nela Sršen imela predstavitev njene knjige »Rak na duši«. Udeležila sem se predavanja in kupila njeno knjigo. V njej sem, pod naslovom «Zdravljenje raka« zasledila kalijev askorbat. Dr. Nela piše, da je v Italiji dr. Pantellini zdravil rakave bolnike s kalijevim askorbatom in imel naravnost neverjetne rezultate.

Nekaj me ni pustilo spati. V knjigi dr. Nela o kalijevem askorbatu piše: »Torej zdravilo obstaja, problem je v tem, da nič ne stane. Na koncu, če ni ekonomskega interesa, pozitivne učinke prikrijejo, medtem ko kemoterapija uničuje organizem bolj kot sam tumor. Če bi preprečili tumorje, bi to lahko bila za nekoga neprecenljiva finančna škoda.
Bi se ugledna zdravnica tako izpostavila v svoji knjigi če ne bi bilo to res?

Na internetu sem vtipkala »kalijev askorbat«, vendar razen, da je derivat C vitamina in nima stranskih učinkov nisem našla ničesar. Srečo imam, da razumem italijanski jezik, ker ko sem vtipkala »dr. Pantellini« se mi je odprlo linkov za celo knjigo in tudi YouTube me ni razočaral. Izvedela sem, da obstaja v Firencah Fundacija Valse Pantellini. Poklicala sem jih in zelo prijazen zdravnik mi je razložil vse kar sem hotela vedeti. Tako sem pričela jemati kalijev askorbat z ribozo.

V Firencah obstaja skupina, ki v raziskovalne namene pije kalijev askorbat kot preventivo proti bolezni. V 35 letih še nihče od njih ni zbolel za rakom.
Na onkološkem oddelku sem srečevala polno obupanih ljudi in čutila sem dolžnost, da tudi njim povem o kalijevem askorbatu. Problem je bil, da v Sloveniji kalijev askorbat z ribozo ni bil v prodaji. Prišla sem v stik zAljo Dimic in ji razložila situacio. Tako je preko nje kalijev askorbat prišel tudi na slovenski trg.

Kaj je kalijev askorbat z ribozo?

Kalijev askorbat je dr. Gianfranco Valse Pantelini odkril čisto po naključju. Bolniku v terminalni stopnji raka želodca je svetoval, naj proti bolečinam pije sodo bikarbono z limono in sladkorjem. Leto dni zatem je istega bolnika srečal popolnoma ozdravelega. Ugotovil je, da bolnik po pomoti ni jemal sode bikarbone temveč kalijev askorbat. To je začel izvajati tudi na drugih rakavih bolnikih in na različnih kongresih predstavljal izjemne rezultate. Edini učinek, ki ga je dosegel pa je bila izključitev iz zdravniške zbornice. Kdo bi imel interes uvesti kalijev askorbat kot zdravilo? Stane le nekaj deset evrov mesečno.

Kalijev askorbat je derivat C vitamina, močan antioksidant in nima stranskih učinkov. Klinični rezultati kažejo, da se pri 17 od 20 bolnikov simptomi ne izražajo več tako močno oziroma se umaknejo vse do popolne ozdravitve. Kalijev askorbat vstopa v celico skozi črpalko Na-K na celični membrani, pri čemer ne vnaša samo kalija, ki je med degeneracije celice izločen, temveč tudi rekonstruira verige genetskega sporočila. Celica tako postane odporna na napad tumorja. Ne obstaja tveganje predoziranja z vitaminom C, ker organizem sam izloči višek.

Kalijev askorbat z ribozo pomaga za ponovno uravnoteženje mehanizmov, ki vodijo v degenerativne procese in deluje tudi za krepitev imunskega sistema. Prisotnost riboze povečuje učinkovitost spojine zaradi svoje potencialne katalitične aktivnosti. Ker nima stranskih učinkov, je lahko jemanje le tega časovno neomejeno.

Dejstva kažejo, da se z jemanjem kalijevega askobata z ribozo tumor razvija počasneje, nazaduje ali se ustavi. V primeru začetnih tumorjev pa ni bilo malo primerov, ki so pripeljali do popolne ozdravitve.
Raziskave s kalijevim askorbatom z ribozo je izvedla Mednarodna fundacija Valse Pantellini skupaj z ministrstvom za javno zdravje, Univerza v Parmi in Zavod za Mutagenezo in diferenciacijo CNR v Pisi.

Kalijev askorbat z ribozo se priporoča pri mnogih zdravstvenih težavah kot so: povišana telesna temperatura, slabši imunski sistem , rak, aids, multipla skleroza, vnetje oči in očesne veznice, artritis, nevritis, revmatizem, medrebrna nevralgija , bolečine na splošno, revmatoidni artritis, psoriatični artritis , artritis, artroza, nevralgija, gingivitis, zobobol , zobni karies , kandidoza , analne razpoke, stomatitis , vaginitis, mastitis , maternični miomi , ciste na jajčnikih , trombocitoza , luskavica, herpes simpleks, ekcemi, kašelj , prehladi in sinusitis , laringitis , faringitis , traheitis , boleče grlo, gripa, emfizem, bronhitis , pljučnica,, tonzilitis , astma, adenoiditis , nefritis, cistitis.

Treba je poudariti, da ne mislimo s tem člankom v nobenem primeru nadomestiti uradno medicinsko in bolnišnično zdravljenje, vendar glede na veliko število pričevanj in dokazov o izjemni učinkovitosti kalijevega askorbata, je naša dolžnost o tem obvestiti čim večje število ljudi.

Za več informacij pokličite na 030 692 730, info@holistic.si

Več o kalijevem askorbatu:
http://holistic.si/index.php/kalijev-askorbat.html

Lara Špacapan

Vir:
http://holistic.si/index.php/kalijev-askorbat-pri-rakavih-obolenjih.html

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 01 Feb 2015 18:41 Naslov sporočila:

Zakaj večina še vedno ne more sprejeti veganske prehrane?
Odgovor najdemo tudi v psihologiji množice.

Praktično vsi vegani smo že kakšni osebi predstavili številne verodostojne informacije o tem, zakaj je z etičnega, okoljskega in zdravstvenega vidika pomembno uživati rastlinsko prehrano. Toda kljub »toni dokazov«, je naš sogovornik še naprej vztrajal, da je potrebno jesti tudi živalsko prehrano. Zakaj se večina ljudi tako odloči, čeprav jim predočiš več kot očitne dokaze?
Eden od pomembnih razlogov je v tem, da smo ljudje nagnjeni k temu, da radi počnemo stvari, ki jih počne večina. Kako neverjeten vpliv ima to dejstvo na odločitve v našem življenju, je dokazal ameriški psiholog Solomon Asch v svojem znamenitem eksperimentu o konformnosti.

"Solomon Asch je proučeval avtonomnost posameznika in njegove zmožnosti upora skupinskemu pritisku. Eksperimente je delal v skupinah s po osem člani, od katerih je bilo sedem oseb z njim vnaprej dogovorjenih, kako bodo odgovarjali (eden od osmih, ki je sedel zadnji v vrsti, pa je bil dejansko proučevanec). Naloga vseh je bila, da so primerjali osnovno črto s tremi drugimi, od katerih je bila ena enako dolga kot osnovnica, drugi dve pa sta se od nje očitno razlikovali. V poskusu je sedem navideznih udeležencev ves čas trdilo, da so vse črte enako dolge kot osnovnica. Ker so zadnji odgovarjali pravi udeleženci, so bili pod precejšnjim pritiskom – odgovoriti enako kot sedem ljudi pred njimi ali povedati lastno mnenje, tudi če je v nasprotju z mnenjem vseh preostalih?

Čeprav je očitno, da je zgolj črta A enaka črti na levi, je kar precej testirancev odgovorilo napačno, samo zato, ker je tako odgovorila večina navideznih testirancev - igralcev.

Kar tretjina udeležencev je vedno odgovorila enako kot večina!

Zanimiva je bila ugotovitev pri ponavljanju eksperimenta v različnih variacijah: socialni pritisk skupine na posameznika se bistveno zmanjša, če skupina ni enotna. Če je le eden iz skupine eksperimentatorjevih sodelavcev dal odgovor, ki je bil drugačen od ostalih (pa čeprav drugi napačen odgovor!), je bilo prilagajanje preizkušancev bistveno manjše. Vidimo, da človek najtežje ohranja svojo avtonomnost v situacijah, ko je popolnoma sam nasproti enotni skupini."

Vir: http://www2.arnes.si/~jcurk/GRADIVA/SOCIALNO%20VPLIVANJE%20GRADIVO.htm

Eksperiment si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=TYIh4MkcfJA

Na osnovi tega eksperimenta lahko torej veliko lažje razumemo ljudi, zakaj se jim je tako težko odločiti za vegansko prehranjevanje. Ker vsak vegan je slej kot prej deležen pritiskov večinske vsejede družbe. Zato mora biti odločitev za veganstvo res trdna, sicer mu bo vedno neprijetno, ko se bo z ljudmi pogovarjal o prehrani ali ko bo pri mizi z drugače mislečimi. Že Albert Einstein je rekel: »Zelo malo ljudi je sposobnih neprizadeto izraziti stališča, ki se razlikujejo od predsodkov njihovega družbenega okolja. Večina ljudi takih stališč sploh ne more izoblikovati.«

Veganstvo osvaja svet.
Bo osvojilo tudi vaše srce?

Kljub hudemu družbenemu pritisku je danes vedno več ljudi, ki se odloča za veganstvo. Več o tem, kako veganstvo osvaja svet, si lahko preberemo tukaj: http://www.vegan.si/novice/veganstvo-osvaja-svet/

Damjan Likar

Vir:
http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=389

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka

Neverjeten način za odganjanje muh

Poleti imamo odprta okna, vrata, s tem pa dajemo mrčesu zeleno luč, da lahko letajo tudi po naših sobah.
Kako to preprečiti?
Mrčes zna biti precej nadležen, zato človeštvo že tisočletja išče načine, kako bi se znebili muh, komarjev, moljev in druge nadloge. Pred časom smo pisali o odganjalcih komarjev, še prej pa o odganjalcu muh z jabolkom in nageljnovimi žbicami. Tokraten nasvet je prav tako preprost in izkorišča velik strah muh pred pajki.
Vse, kar potrebujete, so do polovice z vodo napolnjene plastične vrečke in nekaj kovanci. Vrečko z vodo, v katero ste potopili nekaj kovancev, izobesite nad vrati, ali pa postavite k oknu.

Kako deluje?

Čeprav se sliši neverjetno, a vrečka z vodo odbija in lomi svetlobo, kar muhe popolnoma zmede, ker mislijo, da gre za pajkove mreže. Kovanci v vrečki ustvarijo sence, ki spominjajo na pajke.
Ko muhe vidijo nepravilno lomljenje svetlobe, se takim mestom izognejo v velikem loku.
Ne verjamete? Poskusite in se prepričajte.

Vir:
http://www.vemkajjem.si/default.asp?opt=1&id=5562

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 29 Jun 2016 17:35 Naslov sporočila:

Soda bikarbona – čudežni kristalni prah

Soda bikarbona je nepogrešljiv del doma vseh, ki prisegate na čiščenje in umivanje z naravnimi, neškodljivimi sredstvi, kot tudi za tiste, ki jo pijete, saj alkalizira telo. Snov, podobno sodi bikarboni, so za čiščenje in umivanje uporabljali že stari Egipčani.

Kemiki poznajo sodo bikarbono pod imenom natrijev hidrogenkarbonat. Njena kemijska formula se glasi NaHCO3.
Gre za bel kristalni prah, ki stopljen v vodi tvori rahlo bazično raztopino. S segrevanjem jedilna soda razpade na natrijev karbonat, vodo in ogljikov oksid.
V štiridesetih letih prejšnjega tisočletja so znanstveniki presenečeni ugotovili, da lahko z raztopino sode bikarbone učinkovito očistijo oblačila, kontaminirana z uranom. Nenavadni čistilni učinek je imela že 2-odstotna raztopina. A tu se seznam nenavadnih lastnosti tega čudežnega praška še ne konča. Z njeno pomočjo je mogoče učinkovito odstranjevati glive, zato so jo v Ameriki registrirali kot kvaliteten naravni pesticid.
Uživanje natrijevega hidrogenkarbonata koristi zdravju goveda, zato se ga uporablja tudi kot dodatek krmi.
Sodo bikarbono se uporablja pri gašenju električnih požarov, kot alternativo jedkemu amonijevemu sulfatu jo najdemo celo v nekaterih gasilnih aparatih. Ko vam zagori maščoba na štedilniku, lahko ogenj pogasite tako, da nanj posujete ščepec jedilne sode.
Kot dezinfekcijsko sredstvo, ki ne škoduje zdravju, uporabljajo sodo bikarbono za čiščenje bazenov in vrtnih ribnikov.
Soda bikarbona je nevtralizator, zaradi česar je nadvse učinkovita kot sredstvo za vpijanje neprijetnih vonjav. Prodajalci rabljenih knjig jo uporabljajo, da bi iz starih knjig odstranili vonj po plesni.

Soda bikarbona za zdravje

Pitje sode bikarbone prinaša tudi nekatere pozitivne koristi za zdravje, saj raztopljena v vodi deluje alkalno oziroma bazično. Virusi in bolezni, kot so prehlad, gripa, rak in celo bolezni srca, najbolje uspevajo v kislem okolju, vendar ne morejo preživeti, če je naše telo dovolj alkalno in ni zakisano. Leta 2009 je Journal of American Society of Nephrology objavil študijo 134 bolnikov z napredovano ledvično boleznijo. Ob dnevnem pitju sode bikarbone se je napredovanje bolezni ledvic dramatično upočasnilo, zaradi česar niso več potrebovali dialize.
In kako jo pijemo? Za ljudi, ki želijo zmanjšati zakisanost telesa, priporočajo eno ali dve čajni žlički jedilne sode bikarbone z 2 dcl vode, dvakrat na dan. Žličko lahko dodate tudi sveži limonadi, saj bo izboljšala njen okus. OPOZORILO: Ob pitju počakajte, da se soda bikarbona popolnoma raztopi v vodi.
Soda bikarbona kot domače čistilo

Keramične površine

S pasto iz sode lahko učinkovito čistimo in ribamo keramične površine. Izogibati se moramo aluminijastih predmetov, saj ti ob stiku s sodo bikarbono porjavijo. Če se vam le pripeti stik kovine in sode bikarbone, dobro sperite površino s toplo vodo. Za čiščenje ploščic podrgnite površino s pasto iz sode bikarbone, nato pa zdrgnite z vlažno krpico. Na koncu skrbno sperite z vodo. Za površine, ki jih je težje očistiti, pasti dodajte grobo sol.

Čiščenje pečice
Pasta iz sode bikarbone je učinkovito sredstvo za čiščenje pečice. Če želite očistiti pečico, premažite pasto in jo pustite delovati nekaj ur. Nato zdrgnite umazanijo z mokro gobico in sperite z vodo. Glede na to, da v pečici pripravljamo hrano, je čiščenje z neškodljivo jedilno sodo še posebej dobrodošlo, saj se na ta način izognemo morebitnemu stiku hrane in nevarnih čistil. Morda bo čiščenje nekoliko bolj naporno, a je vredno, saj se izognete tveganjem, ki jih povzroča vnos nevarnih čistil v vaše obroke.

Čiščenje hladilnika
Tudi pri čiščenju hladilnika je soda bikarbona odličen zaveznik, saj v nasprotju s kemičnimi čistili ne more kontaminirati hrane. Hladilnik boste najlažje očistili z gobico, ki jo boste pomakali v raztopino vode in sode bikarbone. Če po čiščenju v hladilniku ostane neprijeten vonj, postavite vanj skledico s sodo bikarbono.

Čiščenje stekla
Iz žlice sode bikarbone in litra vode lahko naredite čistilo za steklo. Mešanico vlijte v razpršilec in poškropite po površini, ki jo želite očistiti. Razporedite tekočino s krpico po površini in nato skrbno zdrgnite s časopisnim papirjem.

Grelnik za vodo, steklokeramična plošča
Za čiščenje kamna v grelniku za vodo ne potrebujete dragih kupljenih čistil. Zdrgnite ga s pasto iz sode bikarbone in nekaj soli in temeljito sperite s toplo vodo. Tudi steklokeramična plošča za čistočo ne potrebuje drugega kot temeljito drgnjenje s sodino pasto. Na koncu odstranite sodo s krpo, ki jo pomočite v vodo.

Pranje s sodo bikarbono

Jedilna soda se lahko doda v pralnem stroju kot nadomestek za mehčanje, odstranjuje pa tudi neprijetne vonjave iz oblačil. Še posebej dobro deluje pri odstranjevanju madežev od čaja in kave. Domači ekološki pralni prašek lahko naredite iz 50 g mila, 25 g sode bikarbone (NaHCO3) in 25 g pralne sode (Na2CO3). Mešanico zdrobimo v multipraktiku in jo dodajamo po eno žlico na pranje. Soda bikarbona deluje tudi kot mehčalec. Zelo dobra je tudi v vlogi preprečevalca nabiranja vodnega kamna v pralnem stroju. Mastne madeže boste odstranili s pasto iz sode bikarbone, ki jo nanesete na madež. Perilo nato strojno operite. Soda bikarbona je v pralnem stroju še posebej primerna za pranje belega perila. Neprijetnemu vonju, ki ga včasih oddaja koš za umazano perilo, se lahko izognete tako, da na dno potresete nekaj jedilne sode. Postopek je potrebno ponavljati vsak dan. Posebej priporočljiva je uporaba sode bikarbone pri pranju plišastih igrač, saj te rade romajo v otroška usta.

Odmaševanje odtokov

Za odmaševanje odtokov uporabljamo preliv iz sode bikarbone, vode in nekaj žlic kisa. Pest sode bikarbone stresite v odtok in prelijte z mešanico vrele vode in 2 dcl kisa. Preliv učinkuje enako dobro kot kateri koli kupljeni odmaševalec, v nasprotju s temi jedkimi in nevarnimi čistili pa ne onesnažuje vodnih poti in z nehotenim zaužitjem ne ogroža zdravja družinskih članov.

Pomivanje posode

V pomivalnem stroju jo uporabljamo v kombinaciji s kisom. Umazano posodo potresemo s sodo bikarbono, kis pa vlijemo v dozirno posodo na vratih pomivalnega stroja. Soda bikarbona bo s posode odstranila maščobo in jo hkrati dezinficirala. Ker odstranjuje vodni kamen, pranje z njo dobro očisti tudi stekleno posodo. Velika prednost pranja posode s sodo je, da le-ta po pranju nima značilnega vonja praška, ki je vse prej kot dobrodošel na pripomočkih za kuhanje in prehranjevanje. Pri pranju na roko sodo uporabite v obliki paste ali raztopine – glede na vrsto umazanije. Pri bolj umazani posodi uporabite pasto, ki jo nanesete, pustite stati, nato pa temeljito zdrgnete in oplaknete s toplo vodo. Pri manj umazani posodi bo dovolj, če jo boste očistili z gobico, pomočeno v raztopino sode. Trdovratne zažgane površine pustimo, naj se namakajo v sodini raztopini vsaj en dan. Če je posoda majhna, si lahko pomagamo tako, da jo namočimo v vrelo vodo, v kateri smo raztopili žlico sode. Na ta način se bomo izognili namakanju.

Umivanje sadja

Iz enega litra vode in žlice jedilne sode lahko pripravite tekočino, s katero boste učinkovito odstranjevali umazanijo s sadja in zelenjave. Glede na to, da jedilna soda bikarbona uspešno odstranjuje tudi pesticide je takšno umivanje sadja in zelenjave več kot dobrodošlo, še posebej če imate doma majhne otroke.

Soda bikarbona v košu za biološke odpadke

Pri bioloških odpadkih, ki so pri ločevanju problematični le zaradi vonja, pride soda bikarbona še kako prav. Da ne bodo smrdeli, posujte dno vrečke s sodo bikarbono, nato pa vsake toliko časa posujte plast sode – po potrebi še čez nabrane smeti. Za razkužilo in prijetno dišavo (po praznjenju in pred tem, ko naložite sodo) koš za smeti zdrgnete z emulzijo iz vode in eteričnega olja čajevca.

Odstranjevanje neprijetnih vonjav

Soda bikarbona odstrani neprijetne vonjave v pepelnikih, koših za odpadke, koših za perilo in podobno. Preprogo, ki diši po plesni, posujemo s sodo bikarbono, pustimo delovati nekaj ur in nato posesamo. Enako storimo s starim oblazinjenim pohištvom.

Otroške igrače

Soda bikarbona je priporočljiva tako pri pranju plišastih igrač kot tudi pri čiščenju in dezinficiranju gumijastih in plastičnih igrač. Ker očisti in dezinficira na naraven način in na igrači ne pusti morebitnih škodljivih kemičnih ostankov, je zelo primerna za čiščenje igračk majhnih otrok, ki še vedno radi dajejo igrače v usta.

Vir:
http://www.bodieko.si/soda-bikarbona

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Bucka · Objavljeno: 03 Jan 2020 19:10 Naslov sporočila:

Soda bikarbona v boju proti pršicam

Soda bikarbona je zares vsestransko uporabna.
Zelo učinkovita je tudi pri čiščenju vzmetnic.

Zakaj jo uporabljati?

Ker je poceni, ker ne vsebuje škodljivih toksinov, ker uničuje bakterije in mikrobe, ker odstranjuje umazanijo, ker lahko nadomesti vsako čistilo. S sodo bikarbono lahko uspešno očistimo preproge in sedežno garnituro iz blaga.
Za pripravo čistila bomo potrebovali eno žlico sode bikarbone, eno žlico praška za oblačila, kozarec tople vode, štiri žlice kisa.
Najprej zmešamo sodo bikarbono in prašek, nato dodamo vodo, na koncu pa še kis. Ker se bo pripravek zelo penil, uporabimo večjo posodo. Ko je čistilo nared, ga nalijemo v plastenko z razpršilom. S takšnim čistilom nato dobro popršimo po sedežni garnituri, po preprogi, nato pa jo obrišimo še z vlažno krpo.

Kako očistiti vzmetnico?

Soda bikarbona bo očistila našo vzmetnico, da bo ta spet kot nova. Očistila bo umazanijo, odmrlo kožo, mikrobe, pršice in vso ostalo umazanijo, ki se zadržuje v naših posteljah.
Najprej vzmetnico dobro presesajmo s sesalnikom. Nato po njej enakomerno potresimo sodo bikarbono. Pustimo jo delovati kar nekaj ur. Najbolje je, da se čiščenja lotimo takoj zjutraj, zvečer pa ga zaključimo. Nato sodo bikarbono enostavno posesajmo s sesalnikom - vzmetnica bo spet čista in prijetno dišeča!

Vir:
http://novice.najdi.si/predogled/novica/f501cea29818049d89dcf83b2e95b94d/MojaLeta-si/Lepota-in-zdravje/Zakaj-je-dobro-po-postelji-natresti-sodo-bikarbono

LP Bučka Smile

_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli