 |
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25614
Kraj: Kranj
|
 Objavljeno: 21 Okt 2011 18:00 Naslov sporočila: VERZI OB OSMRTNICAH |
 |
|
Verzi ob osmrtnicah I.
V vsej nemi bolečini
srce še ni dojelo,
da te nebo je vzelo,
najdražji in edini!
Ko žge ga bolečina,
srce še ni dojelo,
da te nebo je vzelo,
najdražja in edina!
Pride čas, ko si izmučeno
srce želi le spati,
v sen večni potovati,
ko življenje je zaključeno.
Nikar ne jočite za mano,
pomahajte mi le v slovo,
ko me nebo objelo bo
s svetlobo, iz ljubezni stkano!
Hvala ti za dragoceni čas,
ko lahko bili smo s tabo!
Zdaj pa, ko poslavljaš se od nas,
delčke nas odnašaš s sabo!
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili,
nas s smrtjo niso zapustili.
V ljubezen so se spremenili,
z njo naša srca napolnili!
Mirno in spokojno si zaspal(a)
v večni sen, od nas odpotoval(a).
Naj bo srečno tvoje potovanje,
in pogosto vračaj se nam v sanje!
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi ...
je le korak na poti k večnosti!
Pride čas, ko bolečina
v blaženost se spremeni,
in telo je le lupina,
ko ga duša zapusti.
Kruto je bilo in nepričakovano ...
kot rezilo noža je zarezalo v srce,
ker čez noč od dragih si odšel v neznano!
V srcih je le bolečina in v očeh solzé.
Kruto je bilo in nepričakovano ...
kot rezilo noža je zarezalo v srce,
ker čez noč od dragih si odšla v neznano!
V srcih je le bolečina in v očeh solzé.
Jokajte za mano le od sreče,
ker prenehal končno sem trpeti!
Za spomin prižgite mi le sveče,
da v svetlobo mogel bom vzleteti!
Jokajte za mano le od sreče,
ker sem končno nehala trpeti!
Za spomin prižgite mi le sveče,
da v svetlobo mogla bom vzleteti!)
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči,
zato ljubezni si prepustil se,
ki nate iz neba se zlila je,
in spokojno svoje zaprl si oči.
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči,
zato si se ljubezni prepustila,
ki nate se iz večnosti je zlila,
in spokojno svoje zaprla si oči.
Avtorica verzov: Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
LP Bučka 
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Bucka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 17:48
Prispevkov: 25614
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 21 Okt 2011 18:35 Naslov sporočila: |
|
|
Verzi ob osmrtnicah II.
Smrt mladih ljudi je kot hud brodolom,
smrt starih pa je kot prihod v svoj dom.
Življenje je kot vetra piš ...
le za trenutek ga uloviš!
Tu ljubljena bila si iz vsega srca ...
bodi ljubljena še tam, kjer boš zdaj doma!
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca ...
ljubljen bodi tudi tam, kjer boš zdaj doma!
Bolečina, ki nam v srcih tli,
te v življenje več ne obudi.
Slejkoprej zabriše čas vse bolečine,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
Jesen se že v škrlatne barve je ovila,
deževje in hlad je spet prinesla s sabo.
Deževne kaplje pa je v solze spremenila,
v grenke solze, ki jih točimo za tabo.
Smrt vse naše upe je v žalost pretočila,
za vedno luč v očeh je tvojih ugasnila.
Za popotnico vzemi vso ljubezen s sabo,
ker odhajaš kdovekam, vendar ne v pozabo!
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje ...
ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje.
Življenje je nepredvidljivo kot deževen dan ...
lahko se spremeni v jasnino ... ali pa v orkan!
Smrt se često zdi kot val, ki obalo oplakuje,
a življenje kot vihar, ki z valovi se bojuje.
Življenje je kot reka,
ki v morje ... smrt ... se steka!
Ko v agoniji bolečine
se zadnja solza posuši,
srce kot oster meč prešine
spoznanje, da tu več te ni.
Skozi kopreno, izvezeno iz solzà,
v tišini se poslavljamo od tebe.
Odkar v objem te vzela je bela gospa,
nam ostra bolečina srca grebe.
V srcih kljuva bolečina,
ki jo odhod povzroča tvoj,
v njih prisotna je tišina,
ki zdaj ostaja za teboj!
Srce nam žalost je ranila,
ker te več med nami ni.
Čeprav te zemlja je pokrila,
duh tvoj z nami še živi.
Tvoj odhod zasekal nam je rano,
ki dolgo še ne bo moč je zaceliti,
ker te smrt odvedla je v neznano.
Le zakaj ti treba je bilo oditi?!
Avtorica verzov: Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
LP Bučka
_________________
O tem, kaj človek v bistvu je,
ni treba v dvomu biti:
V dejanjih bistvo kaže se,
kjer se ne da ga skriti!
(Ljuba Žerovc) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
